»Odprtih je osem prog, zaprti sta le dve,« je pojasnil legendarni vodja smučišča Ciril Peternelj, ki je v 38 letih, kolikor je že na Cerknem, opravljal že vsa dela, od voznika teptalca, vzdrževalca, reševalca … zadnjih 31 let pa je vodja in ima tako resnično izjemne izkušnje in znanje. »Toliko let sem tu, pa se še kar naprej učim …« pravi Ciril, ki skrbi za vse naprave, za smučišča, proge in obratovanje. On je tisti, ki je sposoben tudi v razmerah, ko si je še tik pred začetno postajo žičnice težko predstavljati sneg, ustvariti razmere, v katerih ni samo mogoče smučati, ampak je to resnično lahko pravi užitek. A to seveda ni preprosto! Zaradi toplega vremena so zaposleni tako rekoč ves čas na smučišču in delajo podnevi in ponoči.
Zasnežujejo s snežnimi topovi, ampak tudi ti ne morejo delati ves čas, saj je tudi za umetni sneg treba imeti hladne noči. Ciril, ki ima na svojem računalniku v službi in doma celo vrsto obrazcev, tabelic, zapiskov …, je takoj preštel, da so decembra lahko zasneževali samo sedem dni, januarja štiri, v februarju pa sploh še ni bilo dovolj hladno, tako da so lahko samo čim bolje vzdrževali že narejeni sneg. Na srečo so se od leta 1989, ko so dobili prvi snežni top, leta 1991 pa prvi bazen in črpališče (danes imajo pet črpališč in več kot sto topov in žiraf), naučili že veliko in tehniko izjemno izpopolnili, ampak še vedno je glavna narava. »Ko je pred novim letom padlo 26 cm naravnega snega, smo že mislili, da smo rešeni, vendar je po novem letu prišla megla in z njo vlaga, ki je največja uničevalka snega,« potoži Ciril, ki pravi, da manj škode naredi toplo vreme kot pa vlaga. Sicer pa je 26 centimetrov daleč najmanj snežnih padavin v tem tisočletju. Samo v sezoni 2016/17 je zapadel centimeter manj kot meter, sicer pa lani 145 cm, predlani 427 – to je bila tudi ena daljših sezon s 102 smučarskima dnevoma, najkrajša sezona pa je bila leta 2013/14, ko je kljub 233 cm snega smučarski center obratoval samo 56 dni, kar je manj kot doslej v letošnji sezoni (na dan izida te revije bo že 68. dan). Ciril se še vedno spomni sezone leta 1989, ko je smučišče obratovalo samo 12 dni. »Takrat smo imeli samo naravni sneg, letos pa smučišče ne bi obratovalo niti en dan, če ne bi imeli umetnega zasneževanja! Tudi v prejšnjih letih so bile zime brez snega, vendar so bile nižje temperature. A kljub pomanjkanju snega se da pripraviti kakovostne proge. Država in vlada bi se morali začeti zavedati, da se na račun smučarije obrne veliko denarja, zato bi bilo prav, da nam tudi kaj pomagajo,« razmišlja Ciril, ki je med sezono pravzaprav ves čas v službi, saj mora biti med delovanjem naprav vedno v bližini, da bi rešil kakšno morebitno nezgodo, ponoči pa tudi ves čas preverja temperature in vlago, da bi videl, ali je kaj možnosti za delanje snega ali ne. »Jaz sem tu vse začel, zato mi ni vseeno,« preprosto pojasni svojo predanost poklicu in Cerknemu legenda domačih žičničarjev, ob katerem celo inšpektorji obmolknejo, saj je bil Ciril v ekipi, ki je med drugim pripravljala obrazce, s katerimi zagotavljajo varno delovanje naprav in podobno. Ciril vsekakor največ ve o snegu pri nas in zato ni čudno, da je prav on tisti, ki je celo v tako norih razmerah sposoben pričarati zimsko idilo med telohi in zvončki.
Več v reviji Zarja Jana št. 8, 25. 2. 2020
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
