Prepričljivo virtualno podobo Nayeon so ustvarjalci naredili iz posnetkov otroškega modela in fotografij umrle deklice. Mama je nosila očala za virtualno resničnost in posebne rokavice, ki so ji omogočale, da se je hčerke lahko celo dotikala. Zanjo je bila izkušnja lepa, za mnoge opazovalce pa etično sporna.
Vsekakor pa zamisel, da virtualno oživijo mrtve, sploh pa takšne, s katerimi se da še kaj zaslužiti, ni nova. Ena od možnih virtualnih oblik so denimo hologrami. Izvedbo je močno olajšal in izboljšal pojav računalnika, s pomočjo pametnega telefona pa si preprosti hologramski 3D-projektor lahko po navodilih s svetovnega spleta menda izdelamo kar sami.
Drago, zapleteno, a vabljivo. No, izdelava hologramov, tistih velikih in prepričljivih, je dejansko še vedno draga in zapletena. Za prelomno na tem področju v zabavni industriji velja leto 2012, ko je na odru glasbenega festivala Coachella v Kaliforniji »nastopil« hologram leta 1996 ustreljenega raperja Tupaca Shakurja. Šok za občinstvo je bil ogromen, navdušenje tudi, strošek za podjetje, ki je raperja »oživilo«, pa tolikšen, da je čez nekaj mesecev bankrotiralo. Takrat je znova umrl tudi Tupac, se pravi njegov hologram, ne pa tudi zamisel. Dve leti pozneje, torej leta 2014, je na podelitvi Billboardovih nagrad v Las Vegasu nastopil virtualni Michael Jackson. Original je bil takrat mrtev že pet let. Za izdelavo holograma oziroma štiriminutnega hologramskega nastopa kralja popa so menda porabili več milijonov dolarjev. Vložek pa se očitno izplača, s pomočjo holograma sta na primer oživela dva legendarna Franka, Zappa in Sinatra, pa Elvis Presley, Marilyn Monroe ... Buddy Holly, Roy Orbison, Whitney Hosuton in Abba (člani slavne četverice so sicer še živi, skupaj nočejo več nastopati, virtualni inačici sebe pa niso nasprotovali) so šli celo na turnejo. Organizatorji so ugotavljali, da na odru poleg zvezdniških hologramov potrebujejo tudi žive nastopajoče, spremljevalne vokale, orkester, plesalce … Pravi šov torej, ne zgolj tehnološko čudo, pa četudi je še tako atraktivno. A morda malce hladno?
Vsi nočejo svojega holograma. Razvoj tehnologije in vse več znanja na tem področju seveda prinašata čedalje popolnejše izvedbe. Da so mlajše generacije, že rojene v digitalni svet in zasvojene s pametnimi telefoni, odlični potencialni odjemalci in oboževalci, pa najbrž ni treba podrobneje pojasnjevati.
Poleg tega bo zabavna industrija v prihodnje, in to kmalu, morala nekako nadomestiti izkupičke, ki ji jih zdaj prinašajo velike zvezde tipa Rolling Stones, ki sčasoma res ne bodo več mogli v živo odpeti in odnoreti svetovne turneje. Največji in najbolj dobičkonosni se torej starajo ali počasi odhajajo, na primer David Bowie in Prince. Hologramske izvedbe se zdijo (kljub ceni) priročno nadomestilo. Zanimanje zanje raste, pravzaprav so hologrami znanih izvajalcev menda že tako razširjeni, da niti udarna medijska novica niso več.
Ampak vsem niso všeč. Še manj zamisel, da bi po smrti dedičem in agentom prinašali denar tudi v svoji virtualni obliki. Ali bi se James Dean strinjal, da posname svoj četrti film v hologramski obliki, na primer? Njegovi dediči so privolili, ko so ustvarjalci filma Finding Jack trdili, da za eno od vlog v njem preprosto ne najdejo boljšega igralca od Jamesa ... Po drugi strani pa se je zamisli o njeni hologramski inačici odločno uprl nekdanji mož Amy Winehouse. Da je tovrstno zaslužkarstvo etično sporno, se strinjajo mnogi. In oporoke znanih bodo (ali pa že) očitno morale odslej vsebovati tudi navodila glede potencialne uporabe in zlorabe njihovih hologramskih podob.
Od cirkusa do operacijske mize. Holografija je precej kompleksnejša znanost in ne le zgolj možnost za oživljanje že umrlih glasbenih in filmskih zvezd oziroma pomoč pri spektakularnih filmskih prizorih. Uporablja se v najrazličnejše (koristne) namene, od izdelave varnostnih elementov na karticah in bankovcih višje vrednosti, na primer, do medicinskih tehnik, ko si s hologramom lahko pomagajo pri operacijah ali pri pripravah nanje. S hologrami si, denimo, pomagajo tudi v nemškem cirkusu Roncalli, v katerem z ogromnimi 3D-projekcijami od leta 2018 v celoti nadomeščajo nastope živih živali. Še vedno je videti atraktivno, pri tem pa ni treba trpeti nobeni živali. Holograme srečujete v obliki turističnih vodnikov, na primer, mnogi vidijo velik izobraževalni potencial (npr. pri biologiji) in še in še.
Virtualno je dandanes res »in«.
Več v reviji Zarja Jana št. 8, 25. 2. 2020
