»Nismo osamljen otok na tem svetu, ki razpravlja o tehnologiji 5G. Povsod se pogovarjajo o tem. Je pa tudi veliko napačnih informacij in zavajanj. Ne samo zdravstveno vprašanje, enako pomemben je tudi etični in varnostni vidik nove tehnologije, zato moramo upoštevati vse troje. Eno je razvoj, drugo smo ljudje. In razvoj nas preprosto ne sme prehiteti. Pomembno je, da bomo ob končnem sklepu vedeli, da smo storili vse za osvetlitev problematike 5G in izbrali pravo pot. A namen tega posveta ni, da bomo na koncu nekaj sklenili. Ta proces bo trajal še kar nekaj časa. Pomemben je dialog,« je uvodoma povedal minister Rudi Medved. Dobremu in optimističnemu začetku pa je, žal, sledilo vse kaj drugega kot pogovor.
Ne nasedajte neresnicam. Dober vtis je v prvi minuti svojega predavanja napravil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ko je dejal, da ima občutek, da sta nastali dve skupini. »Vsaka stoji na svojem hribu in kriči druga proti drugi, a se ne sliši. Upam, da se bodo danes slišali,« je dejal, že v naslednjih sekundah pa pokazal, da želi biti predvsem slišan, slišati pa nima namena kaj dosti. »Ni mi vseeno, da se pojavljajo neresnice, sem znanstvenik in se zanašam na raziskana dejstva o elektromagnetnem sevanju. Zagotovim vam lahko, da vam to sevanje, niti na frekvencah, kjer bo deloval 5G, ne bo poškodovalo zapisa DNK. Sploh pa ste elektromagnetnim sevanjem že zdaj izpostavljeni ves čas. Pri tem nihče ne zanika, da hipersenzibilne ljudi boli glava, a Svetovna zdravstvena organizacija zatrjuje, da ni nobenih dokazov za to, da glavobol povzročajo tovrstna sevanja. Tisti, ki trdijo, da jih boli glava zaradi elektromagnetnih sevanj, so podvrženi psihološkemu efektu – učinku placebo,« je med drugim povedal. Tudi tega, da elektromagnetno sevanje povzroča raka, ni izrekel noben verodostojen znanstvenik, je še zatrdil. »Seznam karcinogenov po IARS uvršča elektromagnetno sevanje v skupino 2B, ki je morda karcinogena. V to skupino sodi tudi dizelsko gorivo. Po drugi strani pa v skupino 2A uvrščajo bolj verjetno karcinogene snovi, med drugimi rdeče meso in cvrtje,« nas je opomnil in s tem namignil, da se večina niti malo ne sekira, ker uživa to hrano. Zakaj torej tak vik in krik okrog 5G? V nadaljevanju je dr. Huš označil za lažnivca Gibanje za zdravo družbo, ki da opozarja na nerelevantne študije in z njimi zavaja ljudi. Napadel je tudi naš medij, ki po njegovih besedah straši ljudi z nesmiselnimi podatki. Tole svetuje dr. Huš, zagovornik resnice in znanosti: »Kadar vam kdo maha z debelimi listi študij in trdi, da ima dokaze: preberite jih. Vsaj povzetek in zaključek sta zapisana tako, da ju lahko razume vsak.« Še preden je predal besedo Gregorju Kosu, koordinatorju Gibanja za zdravo družbo, pa je omenil, da frekvenčni pas za 5G ni prazen in da so prej na teh frekvencah pač delovale druge tehnologije. Kot edino dejansko nevarnost mobilnih telefonov je navedel prometne nesreče. »To je edino, kar je dejansko znanstveno dokazano,« je zaključil.
To ni naša naloga. In kako je na očitke predhodnika odgovoril Gregor Kos, koordinator Gibanja za zdravo družbo, ki je imel naslednji besedo? »Ni naloga gibanja, da dokaže kakršnekoli vplive elektromagnetnega sevanja. To je naloga znanstvenikov, ki nam morajo neizpodbitno dokazati, da tovrstnih vplivov ni! Da wi-fi, 4G in druge sorodne tehnologije ne vplivajo na zdravje. Da 5G ne bo vplival na zdravje. Ampak tovrstnih dokazov, kot je povedal že dr. Huš, ni. Zahtevamo zgolj upoštevanje načela previdnosti, ki je zapisano v zakonu in je eden temeljnih členov EU. Verjetno smo ena redkih držav, ki na svojem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nima niti ene osebe, ki bi se ukvarjala z vplivi elektromagnetnega sevanja na zdravje. Znanstveniki, kot je dr. Huš, pozabljajo oziroma ne priznavajo, da elektromagnetno sevanje nima le termičnih učinkov, temveč tudi biološke. Ti pa bi nas morali zelo skrbeti,« je opozoril in dodal, da si lahko znanstvene študije, za katere dr. Huš trdi, da jih ni, ljudje vsekakor preberejo in si ustvarijo svoje mnenje, kaj je res. Večina jih je dostopna na portalu PubMed. »Da pa smo še bolj verodostojni, na portalu Ni nam vseeno točno navajamo, kam se lahko bralci obrnejo za dodatne znanstvene študije.«
Več v reviji Zarja Jana št. 4, 28. 1. 2020
