»V letu 2018 smo po preliminarnih podatkih v Sloveniji zabeležili 4200 prijavljenih primerov herpesa zostra, medtem ko je bilo v zadnjih desetih letih prijavljenih od 3196 do 4210 primerov na leto. Največ primerov, to je 4210, je bilo leta 2017, od tega 2522 žensk in 1688 moških,« je razložila Nadja Šinkovec, dr. med., specialistka epidemiologije z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V zadnjem desetletju število prijavljenih s to boleznijo narašča. Letu 2009, na primer, so zabeležili 3196, v letu 2012 3945 in leta 2015 4139 obolelih.

Speči virus noric. Tako norice kot bolezen herpes zoster povzroča isti virus Varicella zoster (VZV). »Ob prvi okužbi, do katere pride običajno v otroštvu, ta virus povzroča norice. Pri desetini do skoraj tretjini prebivalcev pride kasneje v življenju do ponovne aktivacije virusa v telesu. Ta povzroči izbruh mehurjev na tistem delu kože, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal. To bolezen, najpogostejšo pri starejših, imenujemo herpes zoster ali pasovec, saj se značilni mehurčki in bolečina navadno pojavijo v določenem pasu kože. Virus sodi v skupino t. i. herpesvirusov, za katere je značilna dosmrtna okužba. To pomeni, da virus vse življenje ždi v obhrbteničnih živčnih pletežih v t. i. latentni oziroma speči obliki. Ob določenih pogojih, na primer pri oslabelem imunskem odzivu okužene osebe, se vzbudi in povzroči pasovec. To se lahko zgodi kadarkoli tekom življenja, veliko pogosteje po petdesetem, po osemdesetem letu pa ima posameznik že kar 50 odstotno  tveganje, da zboli za pasovcem! Brez prebolelih noric nastanek pasovca ni mogoč,« pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.