Naša ta mala – nima jih še 5 – mi je prinesla tri drobne poznooktobrske bele marjetice. Zate, da jih boš imela, ko boš stara. Njena dve leti starejša sestrica: »Pa saj babi je že stara!« Mimo je prineslo njunega 11-letnega bratranca. »No, povej, sem res že stara?« Kratek razmislek in potem: »Ja, po letih si, ampak sicer pa še ne tako zelo!« Bravo, sin, je komentiral njegov oče – moj sin –, iz tebe še bo kaj. Odrasli v smeh, babica pa ponosna, ker dečko očitno odrašča.

Z leti se ljudje naučimo, da vsega, kar nam v nekem trenutku pade na pamet, ne gre izustiti. Ali zapisati. Predvsem zato, ker nikomur nikoli na pamet ne padajo le pametne reči. Ni dobro, če je jezik hitrejši od pameti in če je vse, kar je »na umu, tudi takoj na drumu«. V pregovorih je veliko resnice.

Ne živimo v normalnih časih. Na eni strani si volivci izvolimo trumpe in johnsone, na drugi pa eden bolj normalnih, kanadski Trudeau, skorajda ni dobil drugega mandata, ker se je kot mulc na neki zabavi prelevil v črnca!

In potem imamo, kar imamo. Tudi doma. Tri veje oblasti. Izvršna, zakonodajna, pravosodna.