Ko se je Monika Salzer pred dvema letoma odločila, da ustanovi pobudo Babice proti desnici, ni niti slučajno mislila, da bo to že v kratkem času preraslo v pravi mednarodni fenomen.
Prav nasprotno: odločitev je bila skoraj osebna. Takrat je preživljala težke dneve. Le malo pred tem ji je umrla mama, in to je bil razlog, da se je prepustila spominom. Sedela je pri mizi in brskala po albumih s fotografijami svojih prednikov. Bili so preprosti ljudje zelo različnih poklicev, od tovarniških delavk in delavcev do voznikov tramvaja, učiteljic in tajnic. Na fotografijah so bile impresivne ženske, samostojne in močne v težkih časih. Na njihovih obrazih je bilo opaziti srčno in skoraj nalezljivo odločnost. Borile so se za preživetje, ljubezen, otroke in vnuke. Z drugimi besedami, za bistvene stvari. Svet njenih prednic so zaznamovali velike izgube, vojna in uničenje.
Ko je razmišljala o prednikih, se je zavedela, da so tako njena generacija kot generacije njenih otrok in vnukov odraščale v večinoma mirnem obdobju in urejeni demokratični državi. Evropa se je združila in obljubljala na videz neskončno svobodo.
A ta ni večna in samoumevna. Po Evropi se je začel vzpon ekstremističnih desničarskih sil. Tako je bilo tudi v Avstriji, kjer je bila prav takrat že drugič v zadnjih desetletjih v vladi stranka skrajne desnice, tako imenovani svobodnjaki. Ironično je, da prav ta stranka ogroža težko pridobljene vrednote, za katere so se borili predniki na Monikinih fotografijah: svobodno, strpno in odprto družbo.
Platforma na spletu. Takrat se je Monika Salzer odločila, da ustanovi platformo z imenom Babice proti desnici. To je naredila na Facebooku novembra 2017. Rekli bi ji lahko tudi pobuda ali gibanje, saj danes vključuje vse somišljenike, ne le babic, kot omenja ime.
Platforma je postala združenje in po vsej Avstriji so začele nastajati skupine enako mislečih. Takoj zatem so aktivne članice začele demonstrirati proti desničarski politiki, pripravljati shode in proteste. Danes so že prepoznavne in njihova stališča jasna. Čeprav niso politična stranka in si ne želijo sedežev v parlamentu, je znano, da jih omenjajo tudi politiki na položajih. Morda jih previdno opazujejo, da jim v prihodnje ne bi začele mešati štren. Babice sicer poudarjajo, da niso pletilno društvo, kot včasih kdo ironično pripomni, ampak imajo resen program.
