Tekst: LARA JELEN
Še danes ne morem pozabiti, kako sem kot otrok slišala pogovor med dvema moškima, ko je eden razlagal, da je mlade mačke naložil v škatlo, jo obložil s kamenjem in vrgel v bližnjo reko. Srce me zaboli, ko se samo spomnim na to. Seveda sem ga vprašala, zakaj je to storil, in skušal me je prepričati, da ni šlo drugače, češ, kam pa naj da ves podmladek. Raje se sploh ne lotite brati forumov o pobijanju mačk, kjer posamezniki zelo natančno pišejo, kako znanci, sosedi in drugi pobijajo mačke. Izprijeno.
Za nekatere je to še vedno normalno?! V Društvu proti mučenju živali Celje so nam potrdili, da je pobijanje nezaželenih mačjih mladičev še vedno zelo pogosto. Namesto da bi dali svoje mačke sterilizirati, raje dvakrat na leto pobijejo mladiče. »Za takšne ljudi je to normalno. Potem pa so tu še tisti, ki mačke ubijajo zanalašč, tako da jim nastavljajo strup ali jih streljajo z zračno puško. Ti dve vrsti pobijanja sta najpogostejši,« pove Verica Štante, podpredsednica društva. Niso pa vedno problem lastniki, temveč tudi kruti sosedi, ki ne marajo mačk. Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri omeni, da se je nanjo ravno prejšnji teden obrnila gospa, ki ji sosed grozi, da ji bo lastnoročno usmrtil pet mladičev, če jih ne odda.
Potrebujemo višje kazni! Na društva proti mučenju živali se obračajo ozaveščeni ljudje, ki bi radi preprečili pobijanje. »Žal je kljub vsemu trudu to zelo težko izkoreniniti. Ljudje se zelo verjetno ne bodo spremenili. Tistih, ki živalim nastavljajo strup, nikoli ne najdeš. Včasih živali privabijo s hrano in potem postrelijo – lahko tudi samo ranijo, da se še dolgo potikajo naokoli, dokler se nekam ne zatečejo in v mukah poginejo,« Verica opisuje, kaj posluša vsakodnevno. A žal kaj dosti ne morejo ukreniti. »Največ, kar lahko naredimo društva, je, da o tem ozaveščamo mlade v osnovnih in srednjih šolah. Sicer pa ne vidimo druge rešitve, kot da za takšno početje država določi večje kazni, ki bi se jih brez pardona dajalo morilcem živali, pa bi se za nov ukrep hitro razvedelo. To bi morda nekoliko obrnilo situacijo na bolje,« predlaga sogovornica in dodaja, da so časi takšni, ko se nobeden nikogar ne boji. »Tudi če nekomu zagroziš, da boš nadenj poslal inšpekcijo, hitro odvrne, da mu inšpektor nič ne more, ker nima dokazov. Inšpektor se sicer lahko odloči, da bo nadzoroval prijavljenega, lahko mu tudi napiše kazen, ki je vsekakor premajhna za takšno početje, ali pa se odloči za odvzem živali (če zanjo še ni prepozno).« Zaščitnikom živali in društvom pogosto ne preostane drugega, kot da ljudi pozivajo, naj bodo sočutni do živali. Sterilizirajte jih, res da vas bo nekaj stalo, a boste ohranili čisto vest (in dobro karmo, če vam ta kaj pomeni).
Več v reviji Zarja Jana št. 38, 17. 9. 2019.
