Štirideset izjemnih posameznikov, ki so s predanostjo in pogumom reševali človeška življenja, nam s svojimi dejanji niso samo zgled, temveč tudi predstavljajo upanje v človeka. Ob vseh slišanih, nemalokrat neverjetnih zgodbah, primernih za nastavek kakšnega akcijskega filma, se mi je v resnici orosilo oko in pomislila sem: kako presneto hvaležni smo lahko takim ljudem. Predvsem pa se ob teh junaških reševanjih iz požarov, lovom za roparji, oživljanji zaveš, da si brez sočloveka in njegove pomoči – nič!
Za opis vseh 18 zgodb, med katerimi bi se marsikatera lahko končala veliko bolj tragično, je na tem mestu premalo prostora. Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, ki je podeljevala medalje in je vsakemu dobitniku segla v roko ter mu nato še ponosno zaploskala, je v nagovoru dejala: »Brez vašega posredovanja, zavzetosti in vztrajnosti vsi ti ljudje ne bi preživeli. Tako, kot je neprecenljivo človeško življenje, so neprecenljiva vaša dejanja, zato ne smejo ostati prezrta. Edino prav je, da se vam zanje zahvalimo. Tisti, ki stori kaj dobrega, naj molči. Tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje, pravijo. Upam in želim si, da držijo besede nemškega pesnika in pisatelja, ki je zapisal, da so tudi vrline nalezljive. Če je to res in se bo po vaših hrabrih in požrtvovalnih dejanjih zgledovalo še več ljudi, se nam za varnost države tudi v prihodnje ni bati.«
Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar čestita Mateji Štumpf (zgoraj na fotografiji)iz okolice Murske Sobote, ki je 28. decembra lani skupaj s sosedom Jožefom Glavačem stekla na pomoč ljudem v hiši, kjer je eksplodirala jeklenka plina. Štumpfova je splezala skozi razbito okno in odklenila Glavaču, da je pogasil ogenj, oba pa sta rešila hudo opečena stanovalca. Eden od njiju je na žalost nato podlegel poškodbam, druga se še zdravi. S svojim dejanjem sta rešila človeško življenje in preprečila še večjo tragedijo, saj je v zgornjem nadstropju bil še tretji stanovalec.
Več v reviji Zarja št. 26, 24. 6. 2019.
