Le nekaj minut vožnje iz prestolnice so zaselki v občini Medvode, kjer jim je vodo iz pipe odsvetovano piti. Na občini so nam povedali, da se predvsem v hribovitih delih občine ljudje oskrbujejo z vodo preko vaških vodovodnih sistemov in med skupno enajstimi jih za pet velja stalen ukrep prekuhavanja vode. To pomeni, da naj bi si kar 175 objektov vodo prekuhavalo, včasih pa je bila številka celo še višja.
Medtem ko nekateri kljub priporočilom vodo pijejo, jo drugi kupujejo. Zdravnica je vsem občanom na lokalnem TV-kanalu pojasnila, da zaužitje oporečne vode lahko izzove slabost in bruhanje, drisko, težave pa običajno izzvenijo v nekaj dneh. Resno so lahko zaradi dehidracije kot posledice okužbe ogroženi otroci, starejši in bolni.
Nekateri vaški vodovodi v občini krasno delujejo in nimajo težav, drugi se nenehno borijo z oporečnostjo vode. Zgolj en vaški vodovodni sistem, katerega vode ne obdelujejo niti mehansko niti kemično, ima vse odvzete vzorce neoporečne. Zanimati bi nas moralo, zakaj lahko enim uspe, drugim pa ne.
Klor ali okužba? »Pri manjših zasebnih vodovodih pogosto nimajo urejene priprave pitne vode (kloriranje, filtracija, obsevanje z ultravijoličnimi žarki itd.), zato tam pogosteje ugotovimo neskladnost pitne vode zaradi mikrobioloških parametrov. Izviri so pod vplivom površinske vode. Sicer pa se v Sloveniji s pripravki na osnovi klora obdeluje okoli 60 odstotkov vodovodov. Natrijev hipoklorit, plinski klor in klorov dioksid uničujejo mikroorganizme v vodi, vodo pa varujejo pred nadaljnjo okužbo med distribucijo,« odgovarjajo z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter priznavajo, da bi bilo res idealno, če nam vode ne bi bilo treba razkuževati. »Zato pa bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: neoporečna voda na izviru (najčistejši viri so v podzemni vodi, globoki vodnjaki), dobro vodovodno omrežje, voda bi morala od izvira do pipe priti zelo hitro. Glede na to, da je skoraj dve tretjini Slovenije na kraškem območju, so vodni viri od tod sicer zelo izdatni, vendar mikrobiološko onesnaženi. Kraško-razpoklinski vodonosniki namreč nimajo dovolj 'samočistilne' sposobnosti, da bi odstranili mikroorganizme s površja, zato je razkuževanje vode nujno potrebno.«
Več v Zarji, št. 23, 4. 6. 2019
