Ni še dolgo tega, ko je Beppe Grillo, italijanski politik in ustanovitelj Gibanja petih zvezd, danes največje vladne stranke, napovedoval, kar se je zdaj začelo uresničevati. »Mislimo na bližnjo prihodnost,« je omenil v enem svojih nastopov leta 2016. »Za nas bodo delali roboti, zato bo izgubljenih na tisoče delovnih mest. Izdelke pa bomo vseeno imeli na policah trgovin. Kdo jih bo kupoval? Obubožani srednji razred, družinski člani brez prihodkov? Zato je nujno narediti prvi korak. Uvesti je treba državljanski dohodek, ki bo postopno pripeljal v obliko univerzalnega temeljnega dohodka.«

S takšnimi predlogi je Grillo, ki se je pozneje sicer odpovedal vodenju stranke in se umaknil mnogo mlajšemu Luigiju Di Maiju, zagotovo pripomogel, da je bila njegova stranka uspešna na parlamentarnih volitvah in je danes v vladi. Predvolilna obljuba, da bi ljudje na pragu ali pod pragom revščine lahko prejemali državljanski dohodek, se je torej zdaj začela uresničevati. Pravica vsakega državljana je, da prejme 780 evrov na mesec, pravi slogan stranke. Ni šlo brez težav, polemik in nejasnosti, a vladni  ukrep je zdaj pripravljen.  Prelomni datumi: 28. januarja letos je v italijanskem uradnem listu izšel dekret o državljanskem dohodku, uvajati so ga začeli 6. marca in prva izplačila lahko prosilci pričakujejo 28. aprila letos.

Samo za tiste brez avtomobila … Zmeda ob objavi dekreta je bila velika: kdo vse je upravičen do dohodka in kdo ne? V katerih primerih ga lahko pridobi ali izgubi? Sledila so podrobna pojasnila: o tem, kolikšni so lahko letni prihodki na družinskega člana, da je nepremičnina, ki jo ima v lasti prosilec, lahko vredna največ 30 tisoč evrov ali da v zadnjih šestih mesecih prosilec ni smel biti lastnik boljšega avtomobila. Še prostornina motorja je določena. Dohodek človeku ne pripada, če ima njegov novi avto prostornino motorja več kot 1,6 kubičnega centimetra. Podobno velja za motorje in plovila. Razkošje in državljanski dohodek ne gresta skupaj, med vrsticami pojasnjuje dekret. In še: državljan Italije je treba biti vsaj deset let. Povedano drugače in v jeziku desničarske Lige, ki je skupaj z Gibanjem na oblasti: noben prišlek brez urejenih papirjev – teh je v Italiji na milijone – naj ne računa na to podporo.

Omejitve za prejemnike. Pošte in uradi, kjer so državljani lahko oddali formularje, so se napolnili, a ne tako silovito, kot so pričakovali. Doslej naj bi prošnjo oddalo približno pol milijona Italijanov. »Prebudila sem se ob šestih zjutraj z namenom, da bom med prvimi v vrsti,« je povedala novinarju 47-letna gospa brez službe in ločena, z dvema otrokoma, starima 22 in 24 let, ki ju še vedno vzdržuje, »saj sem se bala, da mi ne bo uspelo oddati zahtevka. Dohodek, ki ga bom prejemala leto in pol, seveda ne bo rešil moje situacije, bom pa vsaj lahko plačala najemnino za stanovanje in kupila nekaj stvari za gospodinjstvo. Delala sem v trgovini, ki je zdaj zaprta, in ostala sem brez prihodkov. Ničesar si ne morem privoščiti, niti avta, ki bi bil pravo razkošje. Preživim predvsem s pomočjo matere in bratov, ki mi pomagajo. In res si želim, da bi dohodek prinesel spremembe.«

Tudi pri porabi državne pomoči bodo veljale omejitve: s kartice ne bo mogoče dvigniti vsega zneska naenkrat, temveč le po sto evrov. Podrobnosti in omejitev je toliko, da so po državi zaposlili posebne uslužbence za pomoč in razlago pravic do dohodka. Kar šest tisoč delovnih mest se bo tako odprlo, so navdušeno poudarjali zagovorniki novega ukrepa.

Več v reviji Zarja št. 13, 26. 3. 2019.