Spet je tisti čas v letu, mesec zavisti bi mu lahko rekli: na Finskem, na primer, davkarija 1. novembra javno objavi davčne napovedi in potem slavijo – neuradno poimenovani – nacionalni dan zavisti, pri nas pa revija Manager, tudi novembra, izda posebno številko z imeni in ocenjeno vrednostjo premoženja stotih najbogatejših Slovencev. Nekakšna finančna pornografija, ko se lahko vsi pasemo po nepredstavljivih številkah. Ki nikoli ne bodo naše. In potem imamo tudi mi vsaj en dan nacionalne zavisti.
Imamo pa tudi kopico povsem upravičenih vprašanj brez odgovorov. Na primer tole, kako si tako zelo bogati ljudje (ne bomo o imenih, ampak oni vedo, kateri so – in mi tudi) lahko dovolijo, da ob goli omembi namena, da jim bo vlada zvišala davke, čisto ponorijo in hodijo na televizijo vit roke in grozit, kako bodo kar odšli. Stran! Ven iz te grozne države! Ki povsem nerazumno pričakuje, da bodo oni plačevali več, ker pač imajo več. Veliko, veliko več od tistih, ki imajo večdesetkrat manj, a s stisnjenimi zobmi plačujejo davke in prispevke, ker plače pred državo pač ne moreš skriti. Za vprašanje sorazmernosti gre. Če pogledate številke v Managerju, ocene premoženja zelo bogatih neljubiteljev davkov – bodimo zelo jasni, to nikakor ne pomeni vseh, ki so na lestvici –, verjetno razumete, zakaj so bile tiste njihove predstave na televiziji tako perverzne. Tako zelo nespodobne in pritlehne. Grabežljivost ni nikoli fotogenična.
Desetka za rast. Kako bogati so naši doma vzgojeni bogataši? Vsekakor so vsi skupaj za dobrih deset odstotkov bogatejši kot lani, ocena njihovega skupnega premoženja globoko zajame sapo in ponosno izusti: 5,7 milijarde evrov (lani 5,2 milijardi). Ampak vse je relativno, ker so vsi skupaj, pravi urednica številke Vita Cajnko Javornik v uvodniku, vredni komaj za dvajsetino, le 4,6 odstotka, šefa podjetja Amazon Jeffa Bezosa, domnevno vrednega 125 milijard evrov.
Številke, ki jih objavlja Manager, so ocena vrednosti njihovih podjetij, deležev v podjetjih, vrednostnih papirjev, če so jih razkrili, in nepremičnin. »Premoženja za osebno rabo praviloma ne vrednotimo,« še piše. Prav tako ne tistega, ki poležava, nevidno neposvečenim očem, na bančnih računih.
Prag za vstop na lestvico najbogatejših se je dvignil za devetnajst odstotkov, zamenjala pa se je desetina imen – pet je povratnikov, ki so na lestvici že bili, izginili in se zdaj vračajo, le pet imen je popolnoma novih. Najbogatejša Slovenca sta, že petič zaporedoma, Iza in Samo Login, njuno premoženje ocenjujejo na 689 milijonov evrov, prav toliko kot lani, a že drugi na lestvici, Sandi Češko, ima polovico manj, potem se pa z dvanajstim mestom trimestne številke nehajo. Najmanj bogat bogati Slovenec na stotem mestu ima dobrih 24 milijonov in je svoje premoženje od lani povečal za dvanajst odstotkov.
Zanimivo je poglavje o mladih milijonarjih, to so tisti pod štirideset. Let, ne nujno milijonov. Res so še mladi, povprečno imajo 34 let, najmlajši komaj 24, in če bi vse svoje milijone zdajali na kup, bi jih bilo 672. Kaj danes mladim prinese največ denarja? Kriptovalute in IT.
Uspešne, kolikor same želijo? Žensk, ki so samostojno na lestvici stotih, je manj kot mladincev, teh je dobrih trideset. Nekaj žensk je na lestvici skupaj z možem ali družino, kar lahko pomeni tudi, da so vpisane kot solastnice in se s posli morda sploh ne ukvarjajo. Samostojno pa jih mesta zaseda le toliko: štiri. Štiri ženske med stotimi najbogatejšimi, najviše Alenka Žnidaršič Kranjc (40,7 milijona evrov) na 34. mestu, ustanoviteljica in predsednica uprave Prva Group. Barbara Vrčkovnik Čepin si s tremi moškimi deli 46. mesto, Diana Dimnik z zakonskim parom Adamič 63., Bernardica Viher Gašparec pa je z dvema moškima na 88. mestu.
Zakaj tako malo? »Ženske smo v poslovnem svetu uspešne natanko toliko, kolikor želimo. To pa ne velja za politiko, v kateri še vedno kraljujejo moški,« je rekla Alenka Žnidaršič Kranjc pred leti v intervjuju za Našo ženo.
Več v Zarji št. 47, 20.11.2018
