Štiri leta je bil star, ko je njegova mati postala kraljica in s tem on, njen najstarejši sin, avtomatično britanski prestolonaslednik. V sredo, 14. novembra, bo dopolnil sedemdeset let. Na prestol čaka že 66 let. Vse najboljše, princ Charles, vajenec z najdaljšim stažem na svetu.
Uradno je sedemdesetletnico praznoval že spomladi, v resnici pa bo v svoje osmo desetletje vstopil to sredo. In ne bo mu všeč način, kako so nekateri obeležili njegov rojstni dan – na primer Amazon Prime z žgečkljivim dokumentarcem Serving the Royals: Inside the Firm (V službi kraljeve družine; »the Firm«, podjetje, svoji družini pravijo člani britanske kraljeve družine).
V dokumentarcu se o Charlesovih muhah razgovori tudi Paul Burrell, nekdaj kraljičin služabnik v Buckinghamski palači, pozneje pa Charlesov in Dianin (in še pozneje samo Dianin) butler. Ha, je rekel, ni čudno, da Charlesa osebje za njegovim hrbtom kliče »razvajeni princ«.
Zlikani kraljič. Tule je nekaj podrobnosti, ki jih je o bivšem delodajalcu natrosil Burrell: »Vsako jutro mu zlikajo pižamo, z likalnikom polikajo tudi njegove vezalke, čep v kadi mora biti v točno določenem položaju, voda pa mora biti mlačna.« In poleg tega mu mora zjutraj služabnik na zobno krtačko iztisniti zobno kremo, kajti vajenec za kralja, tako Burrell, ne zna (ali noče) ničesar narediti sam.
A bolj vzbuja skrb tisto, česar Burrell ne omenja – namreč kaj se zgodi zvečer. Če mu zobno kremo iztisnejo le zjutraj, ali to pomeni, da si bodoči angleški kralj pred spanjem ne umije zob? In tak človek bo vladal?!
Princ je očitno popolnoma nemočen tudi pri drugih opravilih: »Nekoč mi je telefoniral iz svoje knjižnice,« se spominja butler, »in mi je rekel, oh, Paul, kaže, da mi je kraljičino pismo padlo v koš, bi mi ga prišli pobrat?«
Britanci dokumentarca še niso videli, se ga pa že zelo veselijo. In ni verjetno, da bo po ogledu prinčeva priljubljenost kaj zrasla – neka anketa izpred dveh let kaže, da se princ zdi simpatičen le 53 odstotkom Britancev, njegova mati kraljica pa je všeč sedeminsedemdesetim.
Predvsem pa se pazite zloglasne potuhnjeno prežeče prozorne folije! Razvajenemu princu zagotovo ni dvignila priljubljenosti njegova neavtorizirana biografija, ki je izšla letošnjega marca. Tom Bower, ki sicer o sebi trdi, da je prepričan rojalist, je v svojo knjigo Rebel Prince: The Power, Passion and Defiance of Prince Charles (Uporniški princ – moč, strast in kljubovalnost princa Charlesa) zlil toliko žolča, da je več kritikov reklo, čakajte malo, tole je pa sam (precej nekredibilen) strup! Charles iz Bowerjeve knjige, je napisal nekdo, je najprepričljivejši argument za republiko.
Največ prahu je dvignila znamenita anekdota o prvem srečanju princa Charlesa s prozorno folijo, ki se uporablja, da hrana ostane sveža – nekega večera, pravi legenda, je Charlesova žena Camilla služinčadi naročila, naj princu pusti narezek, če bi ga ponoči zagrabila lakota. In so jo seveda ubogali, krožnik so pa pokrili s prozorno folijo. Ponoči je hišo prebudil leden srh zbujajoč krik – menda je Charles zagledal njemu povsem neznano prozorno plastiko na krožniku in zgroženo kriknil. Kaj je to, je vprašal s trepetajočim glasom. Prozorna folija, ljubi, mu je razložila Camilla.
Če princa povabite v goste, pravi knjiga, ne skrbite za hrano, saj si jo princ že kakšen dan prej pošlje tja, kamor se odpravlja. Pa tudi svoj viski, svoj martini, svojo ustekleničeno vodo. Oh, pa tovornjak z njegovo in Camillino posteljo in posteljnino, straniščno desko in toaletnim papirjem (kleenex premium comfort). Pa majhen radio in dve sliki škotskega višavja. Seveda pa morajo Charlesove rjuhe, preden jih dajo na posteljo, tako gladko zlikati, da na njih ne ostane niti ena gubica. Likanje ene rjuhe traja okrog eno uro.
Bowers trdi, da se je pri zbiranju materiala za knjigo pogovarjal s sto dvajsetimi ljudmi (večina mu ni dovolila, da jih imenuje). Če je kateri od njih pri tem – magari po nesreči – o princu rekel tudi kaj lepega, knjiga o tem vsekakor ne poroča.
Če je vsaj pol trditev resničnih, bi morali Britanci zares razmisliti o republiki.
Več v Zarji št. 46, 13.11.2018
