A začnimo raje na začetku. Mesteci Short Creek in Hildale ležita ob meji med Arizono in Utahom, sredi nadrealistično čudovite kanjonske pokrajine pod kristalno modrim nebom. To bi bila naravnost čudovita zaplatica za tiho, mirno življenje s poudarkom na vzgajanju družine …, če ne bi obeh mestec dolga desetletja v celoti obvladovala Fundamentalistična cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
Gre za versko sekto, ki se je od matične mormonske cerkve ločila v 30. letih prejšnjega stoletja. In zakaj? Ker so člani želeli še naprej prakticirati mnogoženstvo, češ da je tako odredil sam vsevišnji.
Občestvo, ki v marsičem ostaja nespremenjeno od časov ameriških pionirjev, si je sredi divjine tako ustvarilo »zapik«, v katerem je lahko zaobšlo splošno veljavne zakone. Člani sekte uradno prijavijo samo prvo poroko, vse naslednje žene pa so njihove »spiritualne žene«.
Božja postava sem jaz. Jeffs je postal predsednik in prerok Fundamentalistične cerkve Jezusa Kristusa leta 2002, ko je prevzel žezlo od svojega očeta Rulona. Zelo kmalu po tem, ko je prevzel komando, je začel razbijati družine in si jemati nove in nove neveste. Nove in nove, pa tudi vse mlajše.
Tisti, ki je prišel navzkriž z njegovimi interesi ali napuhom, je lahko pričakoval, da bo Jeffs njegovo ženo (ali tri) dodelil komu drugemu. Številne mlade moške je veliki prerok po hitrem postopku izobčil in izgnal iz mesta. Ker je obvladoval vse vidike občinske uprave, je lahko manj ubogljive ovčice kaznoval tudi tako, da jim je odtegnil policijsko varstvo ali dostop do skupnega vodovoda. Njegova beseda je bila pač božja postava.
Večini izobčencev je pred očmi sicer pomahal s korenčkom možnosti oprostitve in ponovnega sprejetja v matično skupnost. Ti nesrečni posamezniki so bili tako poslani v druge kraje na »misije spokorjenja« in od tam so morali stričku Warrenu pošiljati levji delež svojih dohodkov. Kasnejša analiza je pokazala, da je skoraj vsak cent, ki ga je zaslužil kdorkoli v Short Creeku, pristal v žepu velikega preroka. Ob njegovi aretaciji je bil sektin finančni trust ocenjen na krepko čez sto milijonov dolarjev.
Kontroliraj in vladaj. Če je Jeffs verjel v karkoli, je verjel v kontrolo uma. Pod njegovo taktirko so po skoraj vseh hišah v Short Creeku vgradili varnostne kamere. Te so pošiljale posnetke v centralno nadzorno sobo, kjer je lahko prerok dobil najneposrednejši možni vpogled v srca in duše svojih faranov. Tako je še lažje poveljeval vsem vidikom njihovih življenj, po meri svojih potreb jim je krojil celo jezik. Med drugim jim je bilo uradno prepovedano uporabljati vse izpeljanke besede zabava.
Potem pa so bila tu še pričanja – posebni dogodki, ko je veliki prerok pred drugimi ženami in najljubšimi podaniki posiljeval dekleta v veliki kupolasti strukturi, ki si jo je omislil prav za take priložnosti. Najmlajša deklica, ki jo je na ta način napadel, je imela 12 let.
Leta 2005 se je pognal v beg … In sicer po tem, ko je bil v Arizoni obsojen, ker je 16-letnico prisilil, da se je poročila z že poročenim 80-letnikom.
Ko je poniknil v ilegalo, ga je FBI nemudoma uvrstil na seznam desetih najbolj iskanih zlikovcev. Avgusta naslednje leto so ga prijeli, ko je bil njegov rdeči Cadillacov terenec ustavljen med rutinsko kontrolo prometa blizu Las Vegasa. V avtu so med drugim našli štiri računalnike, šestnajst mobilnih telefonov, tri lasulje, dvanajst parov sončnih očal in več kot 55.000 dolarjev gotovine. Po dolgem sojenju je razkrinkani zlikovec dobil zanimivo kazen: zaradi spolnega napada na 12-letnico in 14-letnico je bil obsojen na dosmrtno ječo plus dvajset let.
Zavetišče za žrtve. Velika večina zgradb v Short Creeku je bila v lasti sekte. Po Jeffsovi obsodbi je država večino premoženja zasegla in začela hiše za sto dolarjev na mesec oddajati bivšim žrtvam. Oblast je med drugim z dvotretjinskim popustom prodala prerokovo glavno vilo. Kupila jo je njegova bivša (petinšestdeseta) žena Briell Decker. Pri nakupu ji je pomagala verska dobrodelna organizacija iz Los Angelesa, katere poslanstvo je podpora brezdomnim mladim. Nekoč zlovešče poslopje so skupaj spremenili v zavetišče za ženske in otroke, ki so pobegnili sekti.
Na visokem dimniku z velikimi belimi črkami še vedno piše MOLI IN UBOGAJ! Spalnice niso kaj posebej razkošne. V nekaterih se preproge še vedno raztezajo od tal po stenah proti stropu – tako so bile nekoč položene, da bi dušile zvoke zlorab. Na eni od polic v centralni »molilnici« v obiskovalca še vedno bolšči uokvirjena slika Jeffsa z nekaterimi ženami. Današnje stanovalke so se jo odločile obdržati, da jih vsak dan sproti opomni, da lahko iz še tako grozljive situacije nastane nekaj dobrega.
»Zgodovine sicer ne znamo spremeniti,« pravijo. »A poglejte, kakšne neverjetne reči se v naši skupnosti dogajajo zdaj!«
Udarec ni najhujši. Bog ve, da obtolčene in na sto načinov zlorabljene duše to okrevališče potrebujejo. Jeffs je v prvi, medeni fazi svoje strahovlade sicer pridobil občestvo na svojo stran s prepovedjo fizičnega kaznovanja otrok in žen. »Pred tem so bili žene in otroci pogosto tepeni,« se spominja ena bivših privrženk sekte. »Warren je oznanil, da bodo od odslej vsi, ki udarijo člana družine, nemudoma izobčeni. A žene smo kaj kmalu spoznale, da obstajajo celo hujši načini kaznovanja od udarcev.«
Novi komandant je domnevno neposlušne žene raje kaznoval tako, da jim je preprosto vzel otroke. »Jokali so, kot da bi umrla,« se njihove reakcije spominja ena od kaznovanih žen, Beth.
Beth, mater petnajstih, je pred nekaj leti k sebi poklical eden sektinih škofov. Smrtno resno ji je povedal, da je veliki prerok v zaporu doživel razodetje, in sicer naj bi mu vsevišnji namignil, da je Beth zagrešila splav in da jo je treba zato nemudoma ločiti od preostalih. Njena usoda? Škof jo je poslal na »misijo odrešitve« – daleč stran od Short Creeka in njenih otrok. Čeprav je zatrjevala, da ni kriva, je seveda obveljala prerokova.
Apokalipsa jutri. Prav ste prebrali: kljub jetniškemu statusu so prerokove »vizije« še vedno v veliki meri ohranile svojo tiransko moč. V okolici obeh mestec namreč še vedno prebiva okrog 10.000 aktivnih članov cerkve, čeprav se sekta počasi cepi na več trsk.
Čeprav se je januarja 2007 med čakanjem na sojenje skušal obesiti v celici, v strmoglavljenem preroku mnogi še vedno vidijo božje utelešenje na Zemlji. Farani njegova modrovanja po novem poslušajo po iPodu, ki je postal kar naenkrat dovoljen. Priče poročajo, da so največji gorečneži razvili poseben nov obred. Iz nasekanega lesa si morajo sami zgraditi malo celico in v njej presedeti ure in ure, da bi se povezali z mučenikovim zaporniškim trpljenjem. Vsi skupaj še vedno napol trepetajoče in napol v ekstazi čakajo na »milenium« – sektino inačico skorajšnje apokalipse. Na obronkih mesteca je posebna jama. Še vedno je polna konzervirane hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin za prevedritev ujme, ki je po Jeffsovem tik za naslednjim ovinkom.
Več v Zarji št. 44, 30. 10. 2018.
