Divji klic šakala, srednje velikega predstavnika družine psov, nekakšnega mešanca med lisico in volkom, se že trideset let intenzivno širi po Evropi. Vrsta je v zadnjih desetih letih osvojila tudi Slovenijo, čeprav so prve tri primerke opazili že pred šestdesetimi leti. Ker je njihovo število začelo naraščati in s tem sprožilo številna vprašanja o razmeroma malo znani vrsti ter o njenem vplivu na okolje in družbo, so jih strokovnjaki zadnji dve leti intenzivno raziskovali. Dejstvo je, da se okolje spreminja in se lahko kar pripravimo, da bomo v prihodnje dobili še kakšnega takega prišleka. A kar se šakala tiče, smo lahko brez skrbi. Ni nevaren in ne bomo ga kar tako srečali. Biolog Ivan Kos z biotehniške fakultete, ki je vodil raziskavo, pravi, da je žival izjemno plašna, človeka se izogiba, prehranjuje pa se predvsem z malimi sesalci in mrhovino.

Tekst Katja Božič, foto: Andrej Križ

»Zgodba šakala je izredno zanimiva,« svojo pripoved začne Kos. »Prednika šakala in volka sta bili dve volkom podobni živali, ki sta na evropskem prostoru živeli pred milijonom let. V eni od glacialnih nihanj ledene dobe sta se pomaknili proti jugu in razvili v različne vrste – iz ene je nastal šakal, iz druge pa volk. Šakal se je najverjetneje razvil na območju Irana, Gruzije in Indije. Po zadnji ledeni dobi, ko se je otoplilo, pa se je začel s tega južnega dela širiti. V evropskem prostoru so bile ohranjene populacije v Dalmaciji, kjer naj bi bil prisoten že več tisoč let, druga taka populacija pa naj bi bila v Grčiji. Iz Gruzije se je preko Črnega morja začel širiti v Romunijo, Srbijo in Podonavje.« Strokovnjaki pravijo, da je bil eden od razlogov za njegovo širjenje zmanjšanje števila volkov v 19. in 20. stoletju. »Volkov je danes bistveno manj, kot jih je bilo pred 200 leti, drugi razlog za širjenje šakala pa so klimatske spremembe – s segrevanjem ozračja postajajo temperature višje in razmere pri nas za šakala primernejše.« Tretji razlog, ki ga izpostavi strokovnjak, pa je izsekavanje gozdov; tako je nastal prostor – polja, kanali s pasom grmičevja, ki šakalu najbolj ustreza.

Spremljanje šakalov v Sloveniji

Ker je pri nas precej primanjkovalo znanja o tej živalski vrsti, podatki raziskav iz Indije, recimo, pa se ne morejo kar tako povzemati, so strokovnjaki v sodelovanju z lovci pripravili projekt Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje zlatega šakala v Sloveniji. Raziskavo v sklopu raziskovalnega programa Zagotovimo si hrano za jutri so zaključili konec septembra. Pri projektu so sodelovali oddelek za biologijo na biotehniški fakulteti, gozdarski inštitut in visoka šola za varstvo okolja, finančno pa sta ga podprla ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter javna agencija za raziskovalno dejavnost. »S tem projektom smo naredili orodje za monitoring – spremljanje šakala, ki je danes že skoraj po vsej Sloveniji. Največ jih je okoli spodnjega Posavja, v ljubljanski kotlini, v vzhodni Sloveniji, na Krasu in v Posočju. Število šakalov se pri nas stalno spreminja, dejstvo pa je, da narašča.« Kos ocenjuje, da jih je pri nas že več sto. »Drastičnega porasta ne pričakujem, bo pa gotovo smiselno omejevati hitrost njihovega širjenja.«

Več v Zarji, 23.10.2018