»Ples je garanje, pa tudi neizmerna lepota, ko na odru pokažeš popolnost. Ko stopiš pred občinstvo, bi napetost lahko rezal z britvijo. Popolnoma osredotočen veš, da moraš v tistem trenutku dati vse od sebe. In v hipu pozabiš na vse zvine, žulje, natrgane tetive, mišice in druge poškodbe,« je pripovedoval Lucas Zuschlag, Avstrijec, ki si je kariero ustvaril v Ljubljani. Občinstvo navdušuje s preostalimi člani ljubljanskega SNG Baleta, v katerem so baletniki z vsega sveta. Umetniška vodja Sanja Nešković Peršin, dolgoletna uspešna balerina, je letos ansambel popeljala v svet. Navdušili so občinstvo v Kolumbiji, Mehiki, Pragi, skupaj pa smo se odpravili v prestolnico Kazahstana, Astano. Usklajeni do zadnje podrobnosti so ljubljanski plesalci s Pastoralo in Tangom navdušili v velikanski novi dvorani (kopiji legendarnega Bolšoj teatra iz Moskve), ki sprejme več kot tisoč ljudi. Predstava na drugem koncu sveta je bila njihova zadnja v tej sezoni. Zanjo so jim namenili stoječe ovacije.
Nastopili so na festivalu ob praznovanju dvajsete obletnice Astane, novozgrajenega glavnega mesta nekdanje velikanske sovjetske republike globoko v Aziji. V kazahstansko prestolnico so pripotovali nekaj dni prej in imeli le malo časa za turistične oglede precej kičastih velikanskih zgradb, ki pričajo, da tu (vsaj nekaterim) denarja ne manjka. Izziv je bil toliko večji, ker so morali nastopiti brez scene, kajti zaradi velikanske oddaljenosti ni bilo možno pripeljati kulis; s tovornjaki bi potovale več kot dva tedna. Zato so dali vse od sebe, da so nastop prilagodili velikemu odru, čisto drugačnemu od ljubljanskega. Sanja je sicer pred štirimi leti razpisala avdicijo za nove plesalce (prijavilo se jih je več kot 400 z vsega sveta), da bi našla sveže in nadarjene mlade obraze, ki bi ljubljanskemu baletu dali novo svežino. Avdicije imajo tudi sproti, s čimer ji uspeva ohranjati baletni ansambel poln nove energije. Videti je kot OZN, v kateri se prepletajo domači in tuji baletniki. V premorih med vajami in vročico pred predstavo smo ujeli nekaj njihovih zgodb.
Niti ne čutim preveč bolečin. Ena najboljših slovenskih balerin Tjaša Kmetec še vedno uživa na odru: »Tako lepo je ljudem dati nekaj lepega. S tem se polnim. Res pa je, da balet postaja vse bolj naporen. Ves čas smo se prisiljeni učiti, saj tehnično zelo napreduje. Vse več je piruet in čedalje višjih skokov. Vse postaja atletsko, a ostaja umetnost, ki zahteva železno disciplino, ta je del mojega življenja. Naučila sem se, da stvari nikoli ne prelagam na kasneje, saj vem, da se ne da nadoknaditi zamujenega trenutka.« Svoji karieri je posvetila življenje. »Četudi sem že v letih, ko se za baletnike kariera počasi končuje, še vedno plešem z užitkom in niti ne čutim preveč bolečin. Z veseljem hodim na vaje in predstave doma ter v tujini. Nekoliko mi je le žal, da sem se doslej povsem posvetila plesu in mi (še) ni uspelo ustvariti družine. To je za balerine svojevrsten izziv, saj vsak otrok pomeni najmanj dve leti odsotnosti z odrov in tri leta, da se z veliko garanja spet spravi v pripravljenost kot pred nosečnostjo. Med nosečnostjo lahko plešeš, dokler pač lahko, nato pa potrebuješ res veliko časa, da si spet izoblikuješ postavo in prideš v vrhunsko formo, kakršno zahteva oder. Zato mnoge balerine dolgo oklevajo z materinstvom ali pa ostanejo samo pri enem otroku. Imamo pa baletniki prednost: zaradi našega načina življenja, skrbi za prehrano in nenehnega gibanja se mi zdi, da se staramo počasneje kot drugi ljudje,« je razmišljala baletka, ki na odru doživi osupljivo preobrazbo. Tako je bilo tudi na kazahstanskem. Prestolnica te države, v kateri denar dobesedno teče iz zemlje, saj imajo obilico nafte, ima sicer dve baletni hiši, ki tekmujeta za primat. Do Slovencev so bili zelo gostoljubni. To in prijaznost sta njihovi tipični lastnosti, ki očarata turiste, če jim že z angleščino ne morejo ustreči. Čisto prepotena od vaje v imenitni baletni dvorani, kakršne bi si želeli tudi v Ljubljani, nam je finska balerina Eli navrgla, da je ženskam v baletu težje kot moškim.
To življenje moraš imeti rad, sicer ne zdržiš. »Ženske moramo bolj paziti na prehrano in skrbeti zase, če želimo ostati v brezhibni formi,« je pojasnila.
Več pa si preberite v 27. številki revije Zarja, ki je izšla 3. julija 2018.
