Resnici na ljubo so se na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) s pobudo za pridružitev mestom brez pesticidov (mednarodna kampanja PAN – Pesticide Action Network, katere člani so) obrnili le na župana Ljubljane in Maribora, prvi se je odzval, drugi ne. »Na MOL-u so pregledali, kje še uporabljajo pesticide, ter ugotovili, da v parkih, na zelenicah ipd. tako ali tako ne več, jih pa še ob cestah in pločnikih. Zato so nabavili poseben stroj za termično-vodno odstranjevanje, ki se, kot kaže, dobro obnese. Dovoljen je tudi v ekološkem kmetijstvu, uporabljajo ga zlasti v Veliki Britaniji,« pojasnjuje Anamarija Slabe, direktorica. Na mestni občini Ljubljana dodajajo, da so že pred leti začeli zmanjševati uporabo škodljivih pripravkov. »Herbicida z aktivno snovjo glifosat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja prijaznejše metode zatiranja plevela. Tudi v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov, na mestnih zemljiščih, ki jih urejamo in oddajamo za vrtičkarstvo, pa dovoljujemo le uporabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu,« razložijo in dodajo, da na čisto vsakega, ki se kljub njihovi pobudi odloči uporabljati pesticide, žal ne morejo vplivati. »Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je določena s predpisi države, prav tako nadzor nad njihovo uporabo in kaznovanje. Slednje pa ni v naši pristojnosti.«

Maribor lani v vrhu po uporabi pesticidov. Medtem ko naše glavno mesto zdaj velja za prvo brez pesticidov (vsaj na javnih površinah), je bila v Mariboru za to očitno potrebna nova državna uredba. Samo lani so na občinskih površinah porabili 300 litrov glifosata (na cestah, pločnikih in kolesarskih stezah, avtobusnih postajališčih, parkiriščih, križiščih). S takšno enormno količino so se uvrstili v sam vrh po uporabi pesticidov med slovenskimi občinami. Spomnimo, Svetovna zdravstvena organizacija je pred tremi leti objavila, da je glifosat med verjetnimi povzročitelji raka pri ljudeh. Znanstveniki so odkrili njegove sledi v urinu pri skoraj polovici testiranih ljudi iz 18 evropskih držav. Tudi Anton Komat je že večkrat opozoril, da glifosat povzroči pravo razdejanje v črevesni flori, ki je temelj človekovega imunskega sistema. Ne samo da je karcinogen, je tudi hud hormonski motilec. Zakaj se torej ob vseh teh opozorilih občina Maribor ni odločila za pobudo Mesto brez pesticidov? Žal nismo dobili odgovora, so nam pa sporočili, da se je stanje letos pri njih obrnilo na bolje. »Letos nismo za zatiranje plevela uporabili nobenih herbicidov, saj spoštujemo novo uredbo in smo začeli z mehanskim odstranjevanjem plevela. Smo pa poizkušali z več tehnikami za odstranjevanje, med drugim tudi žganje plevela, a se je pokazalo za zelo neekonomično, počasno in brez dolgotrajnega učinka. Zato smo ga opustili in prešli na mehansko (strojno) odstranjevanje s posebnimi stroji z nameščenimi jeklenimi rotacijskimi metlami in ustreznimi sesalniki za pobiranje odstranjenega plevela. Kjer strojna odstranitev ni možna, jo nadomestimo z ročno odstranitvijo. Pri zaščiti rastlin, ki rastejo na javnih površinah, vedno bolj uporabljamo tudi pripravke na naravni osnovi. Tako pravkar preizkušamo nekaj različnih tovrstnih pripravkov in prvi rezultati so obetavni,« sporočajo iz občine Maribor.

Premalo, da bi lahko bili mirni. In zakaj k pobudi Mesto brez pesticidov niso povabili tudi preostalih mest? Anamarija Slabe: »Ker nimamo časa za vse potrebno, si pač izberemo tisto, kar zmoremo! Ljubljana in Maribor sta največji mesti. In ne gre samo za to, da jih povabiš – če jih zanima, je treba z njimi tudi delati, kot smo z Ljubljano. V kampanji EU proti glifosatu je bil sicer naš inštitut najaktivnejši, zbirali smo podpise pod peticijo za prepoved, pisali dopise na MKGP, če ne, še tega ne bi bilo. Imate pa prav, treba bi bilo več! Mi se niti na deset odstotkov vsega z našega področja ne moremo odzvati, pa bi želeli. Za to bi nas moralo biti desetkrat več. Ve se pa, zakaj nas ni.« Prav ITR-ju se lahko zahvalimo, da so na ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prostor sprejeli kar dva pravilnika za trajnostno in zmanjšano rabo fitofarmacevtskih sredstev. Z enim so omejili uporabo herbicidov na javnih površinah, z drugim pa določili nove pogoje za opravljanje prometa s  fitofarmacevtskimi sredstvi. A kljub pravilniku, ki do leta 2021 omogoča prehodno obdobje, na ITR opozarjajo: »Sistem nadzora nad preostankom pesticidov v hrani je pri nas prešibek, kontrol je veliko premalo in predstavljeni rezultati so veliko premalo natančni (kdo, kje, kdaj), da bi potrošniki lahko bili mirni. Velika težava je tudi, da se zakonodaja ne ukvarja s 'pesticidnimi koktajli', ko so v istem živilu prisotni ostanki več pesticidov. Tudi če vsak posamezni pesticid ne presega meje, ki je, mimogrede, politični kompromis in ne strokovno utemeljena, je skupni učinek lahko bistveno bolj škodljiv, saj se učinki lahko ne le seštevajo, ampak tudi okrepijo,« opozarjajo.

Več v Zarji št. 26, 26. 6. 2018.