O izgorelosti in tem, kako smo zaradi stresa v nemilosti, znata zelo veliko in izjemno nazorno povedati psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek in psihoterapevtka Urška Battelino. Da ljudi ta tema čedalje bolj zanima, pa dokazujejo polne dvorane na takih in podobnih predavanjih.
Za vse je seveda vzrok stres, saj brez njega ne bi bilo izgorevanja. Vendar je stres nekaj normalnega. »Brez stresa ni mogoče živeti, stres je odgovor našega organizma na porušeno ravnovesje. Čez dan imamo veliko stresov, v stresu smo tudi, kadar smo žejni. Stres ni enak za vse ljudi, in kako ga bo nekdo doživel, je odvisno od njegove osebnosti, izkušenj, energijske opremljenosti, okoliščin ter širšega in ožjega okolja, v katerem živi. Tako je lahko neki dogodek zame zelo stresen, nekomu drugemu pa pomeni spodbudo,« je na predavanju o izgorelosti brez cenzure, ki ga je pripravila založba Chiara, razložila Dernovškova.
Skrivnost suhih ust. Ločimo velik stres, kar pomeni, da se po velikem stresnem dogodku (na primer smrti bližnjega) sprožijo stresen odziv, velika reakcija in podpražni stres. Na slednjega moramo biti še posebej pozorni, saj ga bomo najverjetneje podcenjevali. Podpražni stres so nenehni majhni dogodki čez dan, ki nas spravljajo v stisko – malo po malo, ves dan nam zaradi njih utripa lučka pozor, pozor –, tako smo ves dan v podpražnem stresu. Po navadi ga zanemarimo, prezremo, a ravno ta povzroča izgorelost.
Ljudje smo programirani za velik stres, saj smo v kratkem obdobju sposobni prenesti izjemno velike obremenitve, in takrat, ko mislite, da ne morete več, imate še petnajst odstotkov moči. »V kritičnih trenutkih jo lahko potegnete iz petnih žil, a ti preostali odstotki moči niso namenjeni ustvarjanju kariere – to je bilo namenjeno za naše preživetje. Takrat je bilo treba teči, zbežati, se boriti, in ta reakcija stresa je še vedno enaka. Zakaj mislite, da se vam v stresu, ko nastopate pred šefom, posušijo usta? Zakaj vas je narava tako opremila, da imate suha usta? Da bolje ugriznete! Zakaj nas oblije znoj? Da smo spolzki in se lahko izmuznemo, če bi nas kdo zagrabil. Zakaj so stopala in dlani mrzli? Da ne bi krvaveli, če bi se poškodovali,« nas je razsvetlila Mojca Zvezdana Dernovšek.
Velik stres. Po hudo stresnem dogodku, zaradi katerega v resnici ne boste zboleli, vam pripada bolniški stalež. Čeprav se bo komu zdelo to odveč, pa te pravice nikar ne zametujte. Če preživite nekaj zelo hudega, je vaša pozornost zelo majhna, začasno je ustavljeno vaše delovanje, in bolniška je namenjena temu, da si opomorete. Si predstavljate, da sede pilot za krmilo dan po tem, ko mu je umrl otrok? Bi se počutili varne?
»Po drugi strani je podpražnega stresa v naši družbi toliko, kot ga nismo imeli nikoli v zgodovini, in nanj nismo pripravljeni, ne znamo ga upravljati, ni vgrajen v naš program. Tega si moramo zgraditi sami skozi življenje,« je povedala Dernovškova in opozorila, da lahko preveč podpražnega stresa človeka pripelje tudi do resnih bolezenskih stanj: depresije, anksioznosti, odvisnosti od alkohola (»pivce za živce«), do poslabšanja kroničnih nenalezljivih bolezni.
Sindrom izgorevanja je telesna motnja. Izgorelost namreč pomeni, da se je človek telesno izčrpal, dobesedno se sesuje, medtem ko se psihično še naprej muči. »Po navadi ljudje pridejo na terapijo tik pred zlomom in šele po dveh mesecih bolniške ugotovijo, kako hudo so sesuti. Nekaj je narobe, ampak bom zdržal, pravijo. Zato pomoči ne poiščejo že na začetku,« je razložila Urška Battelino.
Inteligentni, nadarjeni, izgoreli. Kdo so ljudje, ki se ženejo do izgorelosti? Po navadi so inteligentni, razgledani, zanimivi, izobraženi, nadarjeni, ustvarjalni, občutljivi, večinoma izhajajo iz urejenih, intelektualnih, socialno stabilnih družin.
Več v Zarji, št. 23, 5. 6. 2018
