Po delu v vinogradu sta se sprehodila do cerkve Marijinega rojstva na vrhu, kjer rastejo mogočne lipe. Najstarejša med njimi, z veliko duplino, ki sprejme osem korenjakov, je stara okoli 420 let in velja za najdebelejšo na Dolenjskem. Tu se je pred njima razprostrl veličasten razgled na Novo mesto vse do Gorjancev, Krškega polja in Kočevja.
»Lojze je kot mlad fant, potem ko je njegova mama zbolela, živel pri stari mami v Malem Kalu pri Mirni Peči na Dolenjskem. Od tam je pešačil na obisk k teti v Jelše pri Otočcu. Ubral jo je po bližnjici, zato se je moral spotoma povzpeti na Trško goro. Ta idilična gorica z vinogradi se mu je tako prikupila, da si je želel imeti tu vinograd. Ker sem tudi sama doma iz vinogradniških krajev, iz Gorice pri Slivnici, nama je bila Trška gora takoj blizu. Pred štirimi desetletji in pol mu je tu postala všeč zidanica, kjer ob robu parcele raste lipa – ta ima danes okoli sto let –, in se je zelo potrudil, da je postala naša. Lipa, v katero sva se že prvič oba zagledala, me še danes, ko iz Ljubljane pridem na Trško goro, pozdravi in poboža. Spomladi nas obdari s cvetjem za čaj, poleti pa nam daje zatočišče v hladni senci,« pripoveduje Ivanka Slak.
Po Slakovi poti do veličastnih lip. Nedaleč od te Slakove lipe rastejo ob cerkvi Marijinega rojstva slavne trškogorske lipe. Najdebelejša med njimi, z obsegom 8,3 metra, je peta najdebelejša v Sloveniji. Najvišja je visoka 25 metrov. Ljudje se že od nekdaj zbirajo v senci teh mogočnih dreves, največkrat ob cerkvenih praznikih, na porokah, vaških slavjih. Letos so se pod njimi že šesto leto zapored ustavili tudi številni pohodniki, ki se prvo soboto v maju podajo na zdaj že na tradicionalni spominski pohod Po Slakovi poti.
Mnogi med njimi ne vedo, kako rano zjutraj se je legendarni harmonikar z ženo Ivanko odpeljal na Trško goro. »Mnogokrat sva se takoj po koncertu ali veselici, četudi se je domov vrnil ob dveh ali treh zjutraj, še v hladu noči odpeljala do naše zidanice. Kljub neprespanosti je nato že zgodaj v vinogradu kosil travo, škropil ali obrezoval trto, vozil traktor ali jeseni delal pri trgatvi.« Tudi prijatelje in znance, ki so z veseljem poskusili njun cviček, sta po vinogradniških opravilih rada popeljala na vrh do lip.
Več v Zarji št. 20, 15. 5. 2018.
