Ko stojimo pred skrb vzbujajočim zdravstvenim problemom, si pač nihče ne želi čakati mesece dolgo, da bi izvedel, kaj mu je. A dolge, predolge čakalne vrste v Sloveniji so žal stvarnost. Pustimo tokrat ob strani, da lahko čudežno izginejo, če poznaš pravega človeka. A tudi brez poznanstev si lahko zagotovimo takojšnjo obravnavo, če plačujemo dodatne zdravstvene zavarovalne police v ta namen. Za kaj gre? Nič skupnega z javnim zdravstvom. Zdravstvena polica, ki jo ponujajo tako rekoč vse zavarovalnice, za nekaj dodatnih evrov na mesec v glavnem omogoča takojšen pregled pri zdravniku, brezplačno drugo mnenje in posege, ki jih opravijo največji specialisti. Predvsem pa ponudniki poudarjajo, da bodo imetniki takšne zavarovalne police vsega tega deležni brez čakalnih vrst, da jih bodo lahko kar preskočili. Torej čakalne vrste zanje ne obstajajo, za vse druge pa? Petra Juvančič, direktorica službe za odnose z javnostmi pri Vzajemni, nam je pojasnila, da je zadeva v resnici preprosta: »Gre za povsem zasebno vzporedno zavarovanje, ločeno od javnega sistema, saj se storitve uveljavljajo pri naših in tujih zasebnih izvajalcih (Avstrija, Nemčija, Italija, Hrvaška, drugo mnenje v ZDA itn.). Takšno vzporedno zavarovanje posamezniku omogoči umik iz javnega sistema in uveljavljanje storitve pri drugih izvajalcih, če je treba. Za javno zdravstvo pa je to celo prednost, saj se tak zavarovanec umakne iz javnega sistema in je s tem čakalna doba za nekoga brez tega zavarovanja krajša.« Da pri tovrstnih ponudbah komercialnih zavarovalnic ni nič spornega, so nam potrdili tudi na ministrstvu za zdravje. »V primerih, ko se glede na predmet sklenjenega zavarovanja v zameno za mesečno plačilo različne višine premije ponuja npr. specialist hitreje, so ti 'čisti' zasebniki in ima komercialna zavarovalnica pri njih zakupljen določen čas. Če pa se ta dejavnost zagotavlja pri koncesionarju ali jo izvaja javni zavod, mora potekati izven časa, ki je namenjen javni službi (to je obveznega zdravstvenega zavarovanja) in je v obsegu določen v pogodbi, ki jo ima posamezni specialist (koncesionar) ali javni zavod, sklenjeno z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« so izpostavili.
Kdaj končno tudi ukrepi? Kjer je volja, tam je pot, in očitno komercialnim zavarovalnicam uspeva tisto, kar javnemu zdravstvu ne: zdravstvena obravnava brez čakalnih vrst. Vendar za to obstaja dober razlog, in to je, da je javno zdravstvo veliko bolj obremenjeno od zasebnega, pravi Damjan Kos, direktor sektorja za odnose z javnostmi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na ZZZS poleg tega ugotavljajo, da so čakalne dobe v javnem zdravstvu vedno manj posledica pomanjkanja finančnih sredstev. »Treba je izvesti ukrepe, kot je npr. dosledno izvajanje sistema eNaročanje, ustreznejše načrtovanje kadrov v zdravstvu, zadostne kadrovske, opremske in prostorske vire v zdravstvu itd.,« so nam povedali, kar smo slišali že večkrat, in upamo, da se bodo ukrepi končno enkrat začeli tudi izvajati. Čeprav tistim, ki že celo večnost čakajo, da bi bili v javnem zdravstvu deležni primerne obravnave, to ne bo veliko pomenilo, na ZZZS zagotavljajo, da so izvajalci javnih zdravstvenih storitev v letu 2017 uspeli opraviti več kot leto poprej. »Izvedli so 4395 več izbranih prednostnih operacij, kar predstavlja 10-odstotno povečanje bolnišničnega programa v primerjavi z letom 2016. Izvedenih je bilo 923 več operacij kile, 723 več operacij žolčnih kamnov, 716 več operacij endoprotez kolka, 646 več artroskopskih operacij, 421 več operacij hrbtenice, 340 več operacij na ožilju – arterijah in venah, 246 več operacij krčnih žil, 215 več ortopedskih operacij rame ...« so postregli s številkami.
Več v Zarji št. 6, 6. 2. 2018.
