Da si tehnološki velikani, kot sta Google in Facebook, počasi prisvajajo naša življenja, da so se zalezli v vsako poro našega vsakdanjika, da vedo o nas veliko veliko preveč – vse to že vemo, ampak zdaj so o tem začeli javno govoriti tudi vplivni ljudje. Zelo vplivni ljudje. Pred kratkim se je na srečanju Svetovnega ekonomskega foruma v švicarskem Davosu v svojem vsakoletnem nagovoru Googla in Facebooka s kremplji in zobmi lotil tudi madžarski milijarder in filantrop George Soros. Da sta postala »cokla napredka« in »grožnja družbi«, je rekel in napovedal, da so jima dnevi šteti. Kaj je torej narobe z njima? Oh, kup stvari.

»Ko sta Facebook in Google zrasla v vse mogočnejša monopolista, sta postala cokli napredka in povzročila kup problemov, ki se jih šele začenjamo zavedati,« je grmel Soros v Davosu. Res sta utirala pionirske poti, je priznal, a tako ne more iti več naprej: »Facebook je potreboval osem let in pol, da je dobil milijardo uporabnikov, a le polovico tega časa za drugo milijardo. Pri takem tempu bo Facebooku prej kot v treh letih zmanjkalo novih uporabnikov. Facebook in Google pobereta tako rekoč več kot polovico vsega oglaševalskega denarja na spletu. Da bi ohranila svojo prevlado, morata še širiti svoji mreži in povečevati delež časa, ki ga njuni uporabniki preživijo na njiju. /…/ Več časa, kot ga uporabniki preživijo na platformi, dragocenejši so za ta podjetja.«

Podjetji imata tako velike dobičke zato, ker ne plačujeta za vsebine na svojih platformah – te radostno prispevajo uporabniki sami –, izogibata pa se tudi vsaki odgovornosti zanje. Zato bi bilo treba tehnološka podjetja strožje nadzorovati, kajti obstoječa pravila še zdaleč niso dovolj.

Z ognjem in mečem. »Poslovni model podjetij družabnih medijev temelji na oglaševanju. Njihove resnične stranke so oglaševalci,« je še dodal Soros – podatke, ki jih zberejo o svojih uporabnikih, ta podjetja namreč prodajajo oglaševalcem. Poleg tega svoje platforme podjetja načrtno vodijo tako, da uporabnike zasvojijo. Soros jih je primerjal z igralnicami: »Igralnice so razvile tehnike, s katerimi igralce zasvojijo do te mere, da zaigrajo ves svoj denar in celo tistega, ki ga sploh nimajo.«

Ta podjetja so lovci na pozornost, je svaril, ljudi počasi pripravijo do tega, da nehajo misliti s svojo glavo, da se odrečejo svoji avtonomiji. »To ni le nevarnost, ki preži nekje v prihodnosti, pomembno vlogo je odigrala že pri ameriških predsedniških volitvah leta 2016.« In lahko postane še huje: če bi se ti tehnološki monopoli, ki skladiščijo bogastvo informacij, spajdašili z avtoritarnimi državami, kot sta Rusija ali Kitajska, bi iz tega lahko nastal sistem nadzora državljanov, o kakršnem Orwell in Huxley v romanih 1984 in Krasni novi svet nista še niti sanjala.

Vendar se za obzorjem svetlika, je menil Soros: »Samo vprašanje časa je, kdaj bo globalni monopol ameriških IT-podjetij razbit. Davos je prav primeren kraj za naznanilo, da so jim dnevi šteti. Njihova poguba bosta regulacija in obdavčitev, evropska komisarka za konkurenco Vestagerjeva pa bo njihova Nemeza.«  Poskusite si torej Danko predstavljati kot krilato boginjo maščevanja, z bičem ali bodalom, kot jo običajno slikajo. Zanimiva misel.

Veste, tega sranja pri nas ne uporabljamo. Že tole bi moralo dati uporabnikom Facebooka in drugih tehnoloških podjetij veliko misliti: vsi šefi se platform svojih tehnoloških podjetij poslužujejo le redko, svojih otrok pa tako rekoč sploh ne spustijo zraven. Ustanovitelj Appla Steve Jobs je v nekem intervjuju povedal, da njegovi otroci ne uporabljajo iPada, sedanji Applov šef Tim Cook pa je priznal: »Nimam otrok, imam pa nečaka, ki sem mu postavil nekaj omejitev. So stvari, ki jih ne dovolim. Nočem, da je na družabnih omrežjih.«

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg sicer ima svojo FB-stran – vendar ima tudi dvanajst moderatorjev, ki brišejo nedobrodošle komentarje, peščico piscev, ki mu pomagajo pisati prispevke in govore, in nekaj poklicnih fotografov, ki skrbijo za dodelane »spontane« fotografije. Tudi nižjih šefov pod Zuckerbergom ne morete dodati med prijatelje, objavljajo redko in število njihovih prijateljev ni vidno.

Podobno je pri Twitterju – ljudje najbliže vrha najmanj tvitajo – in pri podobnih podjetjih: ljudje z močjo in vplivom niso veliki uporabniki družabnih medijev. Eden od bivših funkcionarjev Facebooka, zdaj njegov glasni kritik, Chamath Palihapitiya, podobno kot Soros trdi, da Facebook uničuje tkivo družbe. In da se mu je zatorej treba izogibati: »To je globalen problem, ki izpodjeda temelje medčloveških odnosov. Na to ne morem vplivati, lahko pa vplivam na svojo odločitev, namreč tako, da tega sranja ne uporabljam. Lahko vplivam na odločitev svojih otrok, namreč tako, da jim tega sranja ne dovolim uporabljati.« In je pozval ljudi, naj resno razmislijo o svojem lastnem odnosu do družabnih medijev: »Tega se sploh ne zavedate, vendar vas programirajo. Ni bilo namerno, vendar se morate zdaj odločiti, koliko boste žrtvovali, koliko svoje intelektualne neodvisnosti boste dali.«

Na Facebooku so odgovorili, no ja, gospod Palihapitiya že šest let ne dela več za nas, zdaj je vse drugače. Jasno.

Samo medklic: nedavna raziskava (iz lanskega aprila) ugotavlja, da že sama prisotnost pametnega telefona, celo če je izključen, zmanjšuje kognitivno kapaciteto, ali v prevodu, neprestana priključenost na informacije, zabavo in druge ljudi človeku pobere preveč pozornosti, zato se ne more pošteno posvetiti drugim stvarem. Druga raziskava kaže, da se svojih pametnih telefonov dotaknemo povprečno 2617-krat na dan. Obstaja tudi aplikacija, ki meri, koliko časa vsak dan preživite na telefonu. Tole je številka za povprečnega uporabnika: več kot tri ure na dan.

Misel za danes: vsak dan nam pamet odteka po telefonu.

Všečki niso dobri za vas. Ampak tole je hecna stvar, podobno kot Chamath Palihapitiya misli kar nekaj ljudi v podobnih podjetjih, na primer bivši googlovec Tristan Harris, ki tudi svari pred potuhnjenim vplivom družbenih omrežij: »Vse nas potegne v ta sistem. Vsem nam lahko ugrabijo pamet. Naše odločitve niso tako svobodne, kot mislimo.«

V Davosu je svoje mnenje povedal tudi Marc Benioff, direktor računalniške družbe Salesforce – da bi morali družbena omrežja regulirati tako kot cigarete, meni: »Imate izdelek – cigarete - ki vas zasvoji, ki ni dober za vas /.../ Seveda, tudi tehnologija te lahko zasvoji, kar je treba rešiti, ljudje delajo na tem, da bi vas ti izdelki še bolj zasvojili, in to moramo čim bolj obrzdati.«

Ali pa eden zgodnjih sodelavcev Facebooka Sean Parker, ki zdaj milijarde, ki mu jih je prinesel FB, vlaga v raziskovanje raka: »Družabna omrežja dobesedno spremenijo vaš odnos do družbe, do drugih ljudi. Verjetno na čudne načine vplivajo na vašo produktivnost. In sam bog ve, kako to vpliva na možgane naših otrok.«

In je pojasnil tudi, kaj je bil glavni cilj, ko so razvijali Facebook: »Kako si lahko prisvojimo čim več vašega časa in pozornosti?« Takole: izmislili so si všečke. Našli so način, kako z enim samim klikom »pošlješ majhen košček pozitivnosti«, ali kot temu pravi Justin Rosenstein, še en bivši facebookovec in googlovec (ki si je sam prepovedal Reddit in Snapchat ter omejil Facebook), »bleščeč zvončkljaj psevdozadovoljstva«. Zvončkljaji psevdozadovoljstva so postali nepopisna uspešnica, hkrati pa Facebooku prinašajo neprecenljive informacije, ki jih lahko prodaja oglaševalcem, njih namreč strašansko zanima, kaj všečkate.

Več v Zarji št. 6, 5.2.2018