Kot je povedal naš sogovornik, ki se na področje dobro spozna, je pot do sprejetja zakona še dolga, kajti v peticiji omenjen osnutek so v resnici šele izhodišča zakona, ki jih najdemo tudi na strani ministrstva za zdravstvo (MZ). »To je zavajajoče, ker se predstavlja, kot da gre vse v roke zdravnikom. Pa ni res. Ta izhodišča samo skušajo stanje v Sloveniji urediti enakopravno z ureditvijo v drugih državah v EU. Pri nas je že deset let zahtevana minimalna zdravstvena izobrazba oziroma opravljen nacionalni preizkus iz zdravstvenih vsebin na stopnji srednje zdravstvene šole za opravljanje zdravilstva, ki pa ga večina zdravilcev nima in ga preprosto ignorira. In potem ti ljudje funkcijsko ne ločijo delovanja notranjih organov, ki pa jih vseeno 'zdravijo', celo postavljajo diagnoze, predpisujejo različne preparate, kadar pa kje naredijo napako, kar je pogosto, se izgovorijo na 'lastno odgovornost' uporabnika teh storitev. Kar ni prav. Če se nekdo 'igra' z mojim zdravjem, mora biti za to tudi odgovoren. Na primer: zdravnik, ki ima specializacijo kiropraktike, bo prepoznal težave lokomotornega sistema in bo prej vedel, kdaj je manipulacija mogoča in kdaj ne. Zdravilec, ki se gre kiropraktiko na podlagi dvotedenskega tečaja, pa lahko naredi hudo in trajno poškodbo, kar pričajo tudi primeri iz prakse. Podobno je s homeopatijo, osteopatijo itd. Vedno moramo najprej misliti na varnost uporabnika teh storitev,« je poudaril. Preurejeni zakon naj bi ustvaril red na trgu, vzpostavil regulacijo in kontrolo nad izvajalci ter metodami, predvsem za večjo zaščito nas uporabnikov. »Da se torej ne bi več pojavljali prodajalci drobljenih kamnov, ki zdravijo raka za nekaj tisoč evrov (ker ga ne), da ne bo več mahanja z rokami in izganjanja prekletstva, ki je povzročilo bolezen ... Smisel je izvajati kredibilne metode, ki učinkovito in brez stranskih učinkov pripomorejo k odpravi ali izboljšanju bolezni ter jih bodo uporabljali preverjeni in registrirani zdravniki, zdravstveni delavci, nemedicinsko izobraženi laiki z dodatnimi specialnimi znanji iz svojega področja in z vsaj minimalnim znanjem konvencionalne medicine.«
Zdravniki ne bodo več izgubljali licence! »Praksa in zgodovina sta pokazali, da je na trgu veliko šarlatanov in zaslužkarjev, ki jim država (razen civilnega prava) nič ne more, tudi ob hudih napakah s tragičnim koncem. Slabost zakona, ki še velja, je, da je zdravniku odvzeta svobodna izbira metode zdravljenja. Tega ni nikjer na svetu, zagotovo pa ni tega nikjer v Evropi. Zakon celo zapoveduje, da so določene komplementarne metode rezervirane zgolj za zdravnike, po drugi strani pa jim drug zakon grozi z odvzemom zdravniške licence, če bi te metode uporabljali.« Izhodišča novega zakona bolje urejajo status zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki želijo izvajati tudi nekonvencionalne metode zdravljenja. Ima pa predlog tudi slabo stran. »Predlagana izhodišča iz zakonodajnega urejanja izločajo okoli 20.000 ljudi, ki se ukvarjajo z zdravilstvom in niso zdravniki. Torej vse druge metode zdravilstva odriva nazaj med storitvene dejavnosti, kjer je zdravilstvo že bilo pred sprejetjem še veljavnega zakona o zdravilstvu,« je v predlogih in pripombah na okvirna izhodišča zapisalo Združenje za integrativno medicino Slovenije. V tem pogledu izhodišča predlaganega zakona ta del zdravilcev potiskajo na margino družbe, uporabnike pa ponovno izpostavljajo nevarnosti zlorab in izkoriščanja, so še poudarili.
Kriteriji za varno delovanje zdravilcev. »Sam si želim, da bi imel možnost s svojim zdravnikom predebatirati vse možnosti zdravljenja in da bi se moj zdravnik odločil, katera od mogočih metod bi mi lahko dodatno pomagala. Se pravi, pri močnem glavobolu bi zdravnik na podlagi vseh preiskav, izvidov, in če ne gre za resno bolezen, ponudil možnost osteopatije, akupunkture, zdravil ali pač česa drugega. Razložil bi mi prednosti in slabosti določenega zdravljenja, sam pa bi se potem na podlagi tega odločil, kaj bi vzel kot osnovo in kaj kot morebitno pomoč. Take sisteme po svetu že poznajo, recimo v Izraelu, delno pa tudi v Švici in Nemčiji, kjer imajo celo univerzitetne bolnišnice z integrativno medicino, Charite Berlin na primer, pa vrsto univerzitetnih bolnišnic z integrativno onkologijo. Pri njih lahko zdravnik zdravi s čimer koli, kar je dokazano uspešno. Samo pri nas smo še svetlobna leta od take ureditve,« je zaključil naš sogovornik.
Več v Zarji št. 4, 23. 1. 2018.
