Na našem planetu so še neraziskani kraji, v katerih ljudje prebivajo v tihem sožitju z naravo, skrbijo, da imajo, kolikor potrebujejo, in si ne povzročajo skrbi zaradi nadlog civilizacije. Njihova življenjska doba je verjetno prav zaradi tega v povprečju vsaj deset let daljša kot v modernem svetu. Pa ni treba prav daleč. Na jugu Italije je namreč vasica, imenovana Pioppi. Slavna postaja prav te dni, ko je izšla knjiga o življenju prebivalcev te vasice. Avtorja knjige The Pioppi Diet (Prehrana Pioppi) sta se sama odpravila v Italijo, da bi raziskala, kako v resnici živijo prebivalci te vasice.
Pravzaprav sta zamisel dobila od pokojnega Ancela Keysa (1904–2004), Američana, ki je v Pioppiju živel 28 let. Bil je doktor biologije in fiziologije. Med rojaki je bil najbolj znan po tako imenovanem K-racioniranju. To so bili natančno odmerjeni obroki za ameriške vojake med drugo svetovno vojno. Dobili so tri obroke na dan, od trdih piškotov, energijskih tablic (iz čokolade in oreškov) do suhomesnatih izdelkov in sladkarij v trdi obliki, kar naj bi vse šlo v vojakov žep in naj bi mu zagotovilo dovolj energije za ves dan. To naj bi bilo samo začasno prehranjevanje, ko bi bila običajna hrana teže dostopna. Vojaki, ki so živila pokusili, so se zmrdovali, a so rekli, da je bolje kot nič.
Pomanjkanje je bolj zdravo od obilja. Keysa, ki je sam doživel sto let, je zanimal vpliv hrane na zdravje ljudi, predvsem na zdravje srca in ožilja. Opazil je, da veliko ameriških poslovnežev, ki jim je bila dostopna najkakovostnejša hrana, zboli in tudi umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Obenem pa je spremljal podatke iz Evrope med drugo svetovno vojno in po njej, ko je med ljudmi vladalo pomanjkanje, vendar so bili ljudje bolj zdravi. Tako je prišel na zamisel, da je treba jesti manj in da se je dobro na kratko vsaj en dan v tednu (24 ur) postiti. Napisal je tudi knjigo o tem.
Toda tisto, kar je postalo svetovna uspešnica in do zdaj nepremagana dieta, je sredozemska prehrana, ki jo je začel popularizirati kmalu po drugi svetovni vojni, ko so bili pri nas svinjska mast, bel kruh in goveji zrezek velika redkost, zahodni svet pa se je že spravljal na maščobe, češ da so najbolj škodljive. Njegovemu zgledu je sledil britanski kardiolog dr. Aseem Malhotra s kolegom Eoinom Neesonom. Britanca trdita, da največ bolezni srca in žil povzročajo sladkorji; ali sami ali pa v rafiniranih ogljikovih hidratih. In še, da kakovostne maščobe človeško telo nujno potrebuje.
Pioppi – svetovno središče zdrave prehrane. Kakšno povezavo ima s tem vasica Pioppi, ki so jo tujci do zdaj poznali le kot prijetno turistično zatočišče? Postala je nekakšno prehransko središče, svetišče zdrave prehrane, saj jo je UNESCO zaščitil kot sedež sredozemskega načina prehranjevanja. Pioppi leži v nekoč najbolj revnem predelu Italije. Prebivalci so jedli tisto, kar so pridelali sami: domače sadje in zelenjavo, olivno olje, ribe, kolikor se jim jih je posrečilo naloviti; mesa skoraj nič, ker je bilo predrago. Olivno olje pa je bilo zanje (in je še) osnovna maščoba v prehrani. Skoraj ni dneva, da ne bi zaužili vsaj za eno žlico tega olja. Od mlečnih izdelkov le občasno pojedo nekaj sira, sicer pa je bolj redko na jedilniku.
Več v reviji Zarja št.,35. 30. 08. 2017
