Zaradi potovanj je boljši človek – tolerantnejša, radovednejša, bolj razume ljudi in zaradi tega manj sodi. »Najlepše pa je delček tega dati naprej ljudem,« pravi Mojca Mavec, novinarka in voditeljica oddaje Čez planke, ki predstavlja družbo, običaje, ljudi in kulturo. V iskanju čim boljših zgodb se je že znašla v kočljivih položajih, tudi v bližini terorističnih napadov, ki zadnja leta pretresajo Evropo. A zaradi tega se na nove poti ne odpravlja prav nič zaskrbljena. »Najboljše zdravilo, kako premagati strah pred potovanji je – potovati!« je prepričana. Teroristični napadi, množični turizem in podnebne spremembe močno spreminjajo turistični zemljevid sveta. Zaradi tega postajajo turistično zanimive države in mesta, za katere številni še vedeli niso, da obstajajo. Med drugim tudi Slovenija.
»Lani sem bila na severnem Cipru v času praznovanja zasedbe otoka, ko nas je presenetil državni udar v Carigradu. Zaradi tega nismo mogli domov in smo nekaj časa na vso moč spremljali dogajanje. V Bruslju sem bila le nekaj dni po napadu na letališče, naslednjič pa sem tam prebivala v hotelu blizu železniške postaje prav v času terorističnega napada. Z novinarskega stališča so to zanimive izkušnje, čeprav se mi zdi, da je veliko nepotrebne panike. Statistično gledano je zelo majhna verjetnost, da umreš v terorističnem napadu. Mislim, da se Slovencu to še ni zgodilo. Veliko bolj nevarne so ceste, posebno poleti na dopustu, ko ljudje dostikrat pozabljamo na bonton. Če smo na oddihu, to še ne pomeni, da so šli na dopust tudi toleranca, lepo vedenje in pazljivost. Teroristi napadajo naše veselje do življenja in London je dal jasen signal, da ne bo pokleknil – naslednji dan se je življenje v mestu nadaljevalo. Ljudje so se spet družili, lokali so bili polni. To je pravo sporočilo teroristom. Če ti je usojeno, se ti nesreča lahko zgodi kjer koli, zato o strahu sploh ne razmišljam, saj bi potovanja izgubila ves svoj čar. Pomembno je, da smo vedno povsod pozorni, tako kot denimo na žeparje v podzemni železnici.« Sicer pa tudi mesta, v katerih so se zgodili teroristični napadi, sama veliko storijo, da se ljudje počutijo varneje, pa čeprav je pogled na oboroženega vojaka strašljiv. »V Bruslju vidiš vojake na vsakem koraku, a ljudje so se na to navadili. Včasih se ti res zdi, kot da si sredi Tel Aviva, toda v Izraelu si tega vajen, za Evropo pa je to nekaj novega in na to se bomo pač morali navaditi. Mene to ne moti, zdi se mi prav, da so poskrbeli za večjo varnost.« Veliko ljudi jo sprašuje, ali se še splača potovati, ali je sploh še varno. »Na potovanjih se ti lahko zgodi kar koli, zdaj se je pač pridružila še nevarnost zaradi terorizma. Če bi potovala z družino, otroki, bi verjetno bolj premislila, kam bi šla.« Tako pa se za dežele, ki jih raziskuje, odloča precej neobremenjeno.
Sir ljubezni. Zaradi terorističnih napadov so velik upad turistov letos zaznali v Tuniziji, Egiptu in Turčiji. »Ko sem snemala v Carigradu pred slovito cerkvijo Hagija Sofija, prvič ni bilo dolgih vrst turistov, pa sem bila tam v času ramazana, muslimanskega svetega verskega praznika, ko naj bi bilo obiskovalcev še veliko več.« Po drugi strani pa so bile zelo obiskane Španija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, vse več turistov je tudi v Sloveniji. »S sosedi se šalimo, da bi bilo dobro uvesti kvote za turiste: Kitajci ob nedeljah, vsi drugi pa čez teden. Včasih se res težko prebiješ do doma.« Pred pol leta se je namreč spet preselila v središče Ljubljane. »Tudi to je znamenje, da so določene destinacije v Evropi postale zanimivejše. Všeč mi je, da je Slovenija zdaj res na zemljevidu sveta, da postaja zanimiva tudi za turiste iz držav, ki nas prej niso poznale. Včasih je bila Ljubljana postajališče za kavo med Dunajem in Benetkami, zdaj pa ljudje dejansko ostanejo pri nas nekaj dni. Ljubljana postaja lep primer dobre prakse, saj v turizem vključuje sosednje kraje in regije. Govorimo o trajnostnem turizmu, o butičnih ponudbah. Imamo fantastične možnosti, ogromno smo naredili na področju kulinarike, tipične za določene kraje. Taka je na primer zgodba o 'trniču', siru v obliki ženskih prsi z Velike planine, ki so ga planšarji delali za svoja dekleta. Ko so se vrnili v dolino, so enega obdržali zase, drugega pa podarili svoji izvoljenki. V Italiji so ga predstavili kot 'sir ljubezni'.
Več v reviji Zarja št.,35. 30. 08. 2017
