Že drugo sezono zapored ugotavljamo, da je okusnih užitnih gob, ki jih z veseljem damo v lonec, vse manj. Ljubitelji gob se zato sprašujemo, kaj za božjo voljo se je tako drastično spremenilo, da gob ni. Meta Bertoncelj, predsednica ljubljanskega gobarskega društva, pravi, da je za bolj pičlo bero letos kriva predvsem suša. »Delno je mogoče še tudi posledica žleda, saj so s čiščenjem gozdov uničili micelije, ki pa jih veliko poteptajo tudi množični gobarji. Gobe se v zadnjem času pojavljajo više v gorah, denimo na Jelovici in v Karavankah, kjer je več vlage in sopare, ki sta za rast gob zelo pomembni.« Gobe pri nas rastejo od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni, s tem da se jih večina pojavi septembra in oktobra. Letos torej še ni vse izgubljeno. Čas, ko bodo rasle »kot po dežju«, morda šele prihaja!
Ker pa obdobje hitre rasti traja le od nekaj dni do nekaj tednov, je treba loviti trenutke v njihovem razvojnem ciklu. »Če ob pravem času ni padavin, se drugače vede tudi vegetacija. Eno leto je suša večja, drugo manjša. Letošnje poletje smo imeli kratkotrajne nalive, ki so zemljo zmočili samo na površini, nismo pa imeli vztrajnega dežja, ki bi tri dni namakal zemljo. Sprememba se takoj zazna. Se pa zato gobe pojavljajo višje v gorah,« razlaga Bertoncljeva. »V živalskem svetu je podobno; ko je suša, imajo živali manj mladičev kot sicer.« Po zmrzali pred tremi leti je bilo gozdove treba očistiti. »Z vlečenjem drevja, pa tudi s stroji, s katerimi si pomagajo, in ne nazadnje delavci sami uničijo micelije, tako kot jih uničimo, če preveč poteptamo zemljo okoli mesta, kjer smo našli in utrgali gobo.« Bertoncljeva pravi, da bomo na gobe, kjer je pustošil žled, čakali od pet do deset let, odvisno pač od vrste gob, ki raste na tistem terenu.
Micelije uničujejo tudi množični gobarji. »Pred nekaj leti je postalo gobarjenje zelo priljubljeno – na Pokljuko so skupine z avtobusi prihajale nabirat gobe.« Območje je naravni park, zato zakon dovoljuje ljubiteljsko ali komercialno nabiranje gob in rastlin le v robnem, to je tretjem varstvenem območju parka, medtem ko je v osrednjem območju parka nabiranje gliv in rastlin prepovedano. »Nekateri se tega držijo, drugi ne. Dejstvo pa je, da je v tamkajšnjih gozdovih vse pohojeno in potacano. Gobe so še, ampak vprašanje je, koliko časa še.« Čeprav je že slišati, da bera gob na Pokljuki ni več takšna, kot je bila. Eden od vzrokov naj bi bilo tudi precejšnje izsekavanje gozdov.
Značilna so velika nihanja. »Ko bodo boljše razmere – ko bo več dežja in sopare, bodo tudi gobe,« je prepričana Bertoncljeva. Slavko Šerod, predsednik mariborskega gobarskega društva, pa pravi, da so za gobe značilna velika letna nihanja pojavljanja, ki jih nihče ne zna zanesljivo napovedovati. »Zato bi špekulirali, če bi želeli napovedati, kakšna bo letošnja sezona. Pojavljanje gob je nedvomno pogojeno z vremenskimi razmerami, vendar samo padavine in vreme niso zadosten pogoj za dobre gobje letine, ki se pojavijo približno na od pet do sedem let (izjemne gobje letine pa so redek pojav na od 12 do 15 ali več let). Zato moramo mogoče samo še počakati kakšni dve, tri leta, pa se bomo spet razveselili dobre letine.
Več v Zarji, 22.8.2017
