Ta bo poskrbela, da se iz jajčec samic po parjenju z okuženimi komarji ščitarji (Aedes aegypti), ki prenašajo virus zika, ne bodo razvili novi komarji. Jim bo uspelo iztrebiti populacijo komarjev te vrste? Za zdaj teh pri nas ni, vendar se lahko stanje zaradi podnebnih sprememb sčasoma spremeni. In samo vprašanje časa je, kdaj se bodo pojavile z njim povezane bolezni, poleg zike še vročica denga, rumena mrzlica in čikungunja.
Pri nas imamo tigrastega komarja (Aedes albopictus), na katerega smo se morali kar lepo navaditi in ki je na videz zelo podoben zgoraj omenjenemu ščitarju – oba imata bele proge na nogah. »Tujerodne vrste so danost današnjega sveta – skupaj s človekom potujejo tudi živali in rastline. Nekatere med njimi mirno spregledamo, ker ne motijo našega vsakdanjika oziroma spanca. Naj omenim ribico gambuzijo, ki so jo po svetu naselili prav zaradi nadziranja komarjev. Komarji so še vedno tu, ribica pa tudi,« pravi ekolog in biolog Boris Kolar.
Znanstveniki razvitega sveta oziroma bogatejših držav se že dolgo trudijo zmanjšati populacijo komarjev, ki so prenašalci številnih bolezni, vendar po besedah našega sogovornika komarjev ne moremo niti ne smemo iztrebiti. »Komarji so zelo pomemben del prehranjevalne verige. Hranijo se z mikroorganizmi, v larvalnem stadiju, ko živijo v vodnem okolju, tudi z organskimi snovmi. Ljudje v njih ne vidimo koristi, ampak ni nujno na vse gledati samo skozi prizmo naših koristi za okolje. Komarji so pomembna hrana številnim vrstam (žuželkam, ribam, pticam) in so okolju potrebni. Ostali so kot zmagovalci svoje evolucijske poti in nimamo nobene pravice, da jih iztrebimo – lahko pa nadzorujemo njihovo število.«
Smo pa ljudje krivi, zakaj jih je ponekod toliko. V revnih naseljih velikih mest tropskih držav povzročajo težave odprte kanalizacije, tudi po nekaterih slovenskih vaseh še teče kanalizacija po cestnem jarku, prav tako ni dobro, da pustimo vodo zunaj dolgo stati – vse to so idealna gojišča za komarje.
V Sloveniji moramo biti pozorni, vendar bodo nevarnega komarja praviloma prej zaznale naše sosednje države.
Zapleten je ta naš svet. Znanost se bojuje proti preveliki namnoženosti komarjev tudi v laboratorijih, in sicer s sterilizacijo, genskimi spremembami in okužbo z bakterijami. To so trije različni postopki, sterilizacija poteka z obsevanjem z rentgenskimi žarki, pri okužbi z bakterijo pa gre za biološki nadzor, metodo z nizkim okoljskim tveganjem. Bi nas vseeno moralo skrbeti, da se bo ravnovesje v naravi zaradi takih posegov porušilo? Bodo nastali novi stvori? »To so predvsem hollywoodske ideje. Praviloma pa so te bakterije zelo specializirane za določenega gostitelja in skupaj z njim izginejo tudi bakterije. Predstavljajte si, da je to tako, kot če bi komar dobil angino in nihče drug okoli njega. To je tisti visoki cilj biološkega nadzora – da prizadeneš samo ciljano vrsto. Je pa narava zelo kompleksna, zato morajo biti ti postopki zelo nadzorovani in že na samem začetku izjemno dobro preučeni. Naš prelepi svet ni preprost in bog ne daj, da kaj spregledamo!«
Znanstveniki v takih bitkah nosijo veliko odgovornost. »S to moralno in etično odgovornostjo moramo znanstveniki živeti in to nas žene, da dolge ure, tudi v prostem času, preživimo v laboratorijih. Veliko delamo, stvari nas zanimajo, še vedno pa ne vemo čisto vsega in se zavedamo, da na začetku 21. stoletja še mnogo stvari ne razumemo. Pomembno pa je, da iščemo rešitve, ki bodo trajnostne za okolje, da te ne zasvinjajo okolja za sto let.« Med slednje štejemo tradicionalne metode boja proti komarjem, kot je pršenje strupov (pesticidov) iz zraka, ki jih na mnogo koncih sveta še vedno uporabljajo in katerim naš sogovornik ostro nasprotuje. V Evropi se lahko glede tega pohvalimo z izjemno strogimi pravili, vendar je na svetu precej podjetij, ki »pobirajo« recepture v Evropi prepovedanih pesticidov (Izrael, Kitajska).
»Ker si s pesticidi ne bi radi zapackali svojega krožnika, je treba iznajti nove postopke boja proti komarjem in vsak tak poskus je dobrodošel. Še posebno zato, ker jih bodo morda v prihodnosti lahko izvedli tudi na območjih, kjer na tisoče otrok umira zaradi malarije.«
