Še pred petimi leti smučarski skakalec nas je letos poleti razgrel z zmago na 183 kilometrov dolgi etapi kolesarske dirke Tour de France. Svojo pravo moč je pokazal na vzponu najvišje kategorije, na francoskem prelazu Galibier, ki je le 200 metrov nižji od našega Triglava. Tam je začel povečevati svoj tempo in 34 kilometrov pred ciljem je pustil vse za sabo. Čeprav je ob zmagi ostal (skoraj) brez besed, pa so ob ciljni črti najglasneje vzklikali njegovo dekle Lora, družina in sosedi, ki ga zvesto spremljajo na tekmah. Res je bil vesel, da so tam, pa tudi vseh slovenskih zastav, ki so plapolale v zraku. Občutkov ob zmagi takrat še ni znal povsem opisati – če se jih sploh da. Gotovo pa je bilo v trenutku pozabljeno njegovo razočaranje ob dosegi nehvaležnega četrtega mesta v 15. etapi, ki jo je prekolesaril nekaj dni poprej. Zmaga, ki si jo je tako želel – in tega ni skrival, se mu je vtisnila v srce in v svetovno zgodovino kolesarjenja.
Zapisan športu. Primož Roglič nam nekaj malega o sebi razkrije na svojem blogu: »Visok 177 centimetrov (želim si, da bi bilo več), težak 65 kilogramov (želim si, da bi bilo manj), včasih letel na dveh smučeh po zraku, zdaj se kotalim po dveh kolesih po cesti (tudi letim kdaj, če imam dobre noge ali pa čez krmilo). Če ne bi bil športnik, bi bil knap (moj dom je Zasavje), drugače pa sem čisto navaden tip (niti ne),« se zabavno opiše. Rodil se je 29. oktobra 1989, tako rekoč vse svoje življenje pa je že zapisan športu. Najprej smučarskim skokom, kjer je prav tako nanizal kar nekaj zmag, med drugimi dve zmagi v kontinentalnem pokalu v domači Planici in v ameriškem Westbuyu leta 2007. Istega leta so z ekipo postali mladinski svetovni prvaki, že leto poprej pa so na mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih osvojili srebrno medaljo. Roglič je bil zelo obetaven smučarski skakalec, a se mu je pri osemnajstih letih nekoliko zataknilo po hudem padcu na takrat največji skakalnici na svetu. Po padcu na glavo z velike višine je izgubil zavest, dobil pretres možganov, si zlomil nos in utrpel številne odrgnine. Kljub nesreči se je s smučarskimi skoki pozneje še ukvarjal, a motivacije je bilo vedno manj, želja po kolesarjenju pa vse večja. Leta 2012 je tako smuči dokončno zamenjal za kolo in tudi na tem področju je kmalu začel nizati uspehe. Znanje, ki ga je pridobil med treniranjem smučarskih skokov, mu je sicer prišlo prav, a poznavalci opozarjajo, da prehod s smučarskih skokov na kolesarjenje kljub temu ni tako samoumeven. Pri smučarskih skokih so obremenitve kratkotrajne, eksplozivnost je ključna, pri kolesarjenju pa je v ospredju vzdržljivost in od človeka zahteva premagovanje svojih lastnih meja, pojasnjujejo. Na srečo Primož, kot smo lahko videli, z vzdržljivostjo nima težav. V kolesarski svet je vstopil skozi vrata KK Radenska, pozneje je pristal v KK Adria Mobil in se od tam lani preselil v nizozemski LottoNL Jumbo.
Težak šport. Noben šport ni lahek, če se z njim ukvarjaš profesionalno, in kolesarstvo pri tem ni izjema. Veliko govorimo o zmagah, ki so kajpak hvalevredne, premalokrat pa osvetljujemo vsa odrekanja, poškodbe in tveganja, ki so jim športniki izpostavljeni. Če želiš biti vrhunski, moraš za to pač trdo delati. Talent je le začetek poti in zelo dobrodošlo je, da imaš ob sebi ljudi, ki to razumejo. Primoževo dekle Lora Klinc je že takšno. O dogodivščinah med dirko v Franciji je napisalo nekaj člankov, v katerih nazorno opiše, kako je biti dekle zapriseženega športnika. Treningi so na prvem mestu in tega se pač navadiš, prisoten pa je tudi strah, da se ne bi prav tvoj najdražji prekucnil na kolesu (posebno kadar pada dež, se lahko hitro zgodijo padci, ki so lahko zelo hudi). In ah, veliko veliko je solz ob vsakem pomembnem dosežku. Ker pač veš, koliko dela, energije in časa je bilo vloženega. In ker svojemu najdražjemu to res iz srca privoščiš. No, pa tudi zato, kot Lora sama priznava, ker je pač »jokica«. Lora, brez skrbi, ob tako znamenitem dosežku je solza sreče/navdušenja/ponosa stopila v oči marsikomu, tudi nam. Pa nam ni bilo ob tem nič hudo. Prav z veseljem bomo z vama potočili solzico ob naslednjem vrhunskem nastopu na kolesarski dirki. Prepričani smo, da jih bo še veliko.
Druge zmage
Na uvodu 99. dirke po Italiji mu je zmaga ušla le za nekaj stotink. Na deveti etapi Gira 15. maja je na kronometru slavil kot prvi Slovenec. Na olimpijskem kronometru v Riu je lani osvojil deseto mesto, letos pa je slavil skupno zmago na dirki po Algarveju. Roglič niza uspehe drugega za drugim in ti odmevajo tudi po svetu.
