Vse tisto, kar smo nekoč imeli za grde lastnosti ali razvade, se je v novejših raziskavah razkrilo kot nekaj pozitivnega, večinoma pa kot znamenje, da ste superpametni.
Končno pa smo tudi našli odgovor na vprašanje, ki nas muči in gloda že leta: zakaj pri nas ne premoremo niti enega nobelovca? Odgovor, se je pokazalo, je tragično preprost.
Sove več seksajo. Vzemimo tisto ponarodelo zguncano misel Benjamina Franklina, ki je trdil: »Zgodaj spat in zgodaj vstat, pa boš moder, zdrav, bogat.« Ni res! je ogorčeno zavrisnila moderna znanost.
Pokazalo se je, da Franklin ni imel pojma.
Ljudje, saj veste, se pretežno delimo na sove in škrjančke. Sove so tisti, ki prebedijo pol noči, potem pa zjutraj dolgo spijo, škrjančki so pa oni, ki hodijo zgodaj spat in se tudi zgodaj zbudijo. In nobenega, prav nobenega dokaza ni, da bi bili škrjanci zato kaj bogatejši, modrejši ali bolj zdravi. Kvečjemu nasprotno.
Raziskave so se lotili britanski znanstveniki, ki so skoraj četrt stoletja, triindvajset let, spremljali skupino ljudi: nekaj sov, nekaj škrjancev – za slednje so obveljali oni, ki hodijo spat pred enajsto zvečer in vstajajo pred osmo zjutraj, kot sove pa so označili tiste, ki hodijo spat po enajsti in vstajajo po osmi. Pri zdravju in miselnih sposobnostih med enimi in drugimi raziskava ni zaznala pomembnih razlik, pri bogastvu so bile pa sove v rahli prednosti, imele so namreč višje dohodke. Obojim pa so znanstveniki priporočili, naj v postelji ne prebijejo več kot osem ur na dan. Tisti, ki preveč spijo, prej umrejo, pa naj so sove ali škrjanci.
Do drugačnih sklepov o pameti pozno vstajajočih pa je prišla druga raziskava, ki pravi nekako takole: vse od pamtiveka je človek, ki ponoči slabo vidi, hodil spat ob mraku in vstajal ob zori, ker je bilo nočno potikanje zanj preprosto prenevarno. Ljudje nismo bili narejeni za nočno življenje, zato je torej vedenje tistih, ki noč ali del noči preživijo budni, evolucijska novost. Raziskava pravi, da so nočne ptice praviloma inteligentnejše in da bodo inteligentnejši otroci najverjetneje odrasli v ljudi, ki se pozneje zbujajo.
In seveda ne smemo pozabiti na še eno prednost sov: več seksa. Oziroma več seksualnih partnerjev. Sove tudi pogosteje varajo kot škrjančki.
Čokolada ne postavlja butastih vprašanj, čokolada razume: najslajše pride na koncu – da je temna čokolada dobra za vas, vemo že dolgo, letos pa je skupina italijanskih raziskovalcev z univerz v Rimu in Aquili preučila deset raziskav in ugotovila, da ljudje, ki jedo čokolado, postanejo pametnejši. Že nekaj časa je znano, da je čokolada – temna, ne mlečna – dobra za kardiovaskularni sistem (razširi žile, niža krvni tlak), zdaj pa so ugotovili, da pomaga tudi možganom, tako kratkoročno kot dolgoročno, da krepi spomin in varuje pred degenerativnimi boleznimi možganov, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Italijanski znanstveniki so k povzetku svojih spoznanj še pripisali, da zdaj pojedo veliko temne čokolade. Vsak dan.
Čokolada vsebuje flavonoide, ti pa so, tako se je pokazalo, strašansko blagodejni za možgane. Visoke doze flavonoidov izboljšajo možganske funkcije, še posebno pri ljudeh, ki jih je že načela demenca. Koristijo tudi zdravim, vendar so ugotovili, da flavonoidi najbolj pomagajo tistim, ki jih najbolj potrebujejo, torej ljudem, ki so jim kognitivne sposobnosti že začele upadati. Še posebno starejšim torej čokolada zelo koristi, starši majhnih jokavih otrok pa bodo bržkone veseli novice, da čokolada izboljšuje tudi miselne sposobnosti ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem spanja.
Potrebnih bo sicer še veliko raziskav, pravijo Italijani, poleg tega čokolada v velikih količinah prinaša s seboj druga tveganja – je zelo kalorična, vsebuje sladkor in ni blagodejna za postavo – vendar je vpliv flavonoidov na zaviranje demence vsekakor zelo obetavna tema.
Dajte Slovencem nobelovce: čokoladni velikonočni zajčki, je pokazala že študija iz leta 2012, niso povsem brez smisla in namena. V medicinski reviji New England Journal of Medicine je zdravnik Franz H. Messerli objavil razpravo z naslovom Poraba čokolade, kognitivna funkcija in dobitniki Nobelove nagrade. Če čokolada izboljša možganske funkcije ne le pri posameznikih, temveč pri celotni populaciji, je razmišljal zdravnik, potem morda obstaja povezava med porabo čokolade v državi in inteligenco njenih prebivalcev. Ker pa podatki o kognitivnih funkcijah prebivalstva niso javno dostopni, je Messerli izračunal, koliko nobelovcev (ki so domnevno brihtne glave) na deset milijonov prebivalcev premore posamezna država. Nobelovce je prešteval v 23 deželah in ugotovil tole: več ko v neki državi pojedo čokolade, več nobelovcev imajo. Švedsko je izločil, tam imajo, verjetno zaradi pristranskosti Nobelove komisije, domneva Messerli, veliko več Nobelovih nagrajencev kot drugod (moralo bi jih biti okrog 14, pa jih imajo kar 32). Najbolj čokoladna in hkrati najbolj nobelovska država je Švica. Na dnu so Kitajska, Japonska in Brazilija.
Razprava, čeprav jo je napisal zdravnik in je bila objavljena v ugledni medicinski reviji, je sicer na malce majavih nogah, pravijo njeni kritiki, tako so na primer podatki o porabi čokolade in o nobelovcih zajeti v različnih časovnih obdobjih. A ugotovitve so vendarle vredne razmisleka. In tako zdaj vemo, zakaj pri nas nimamo nobelovcev.
Storite torej svojo državljansko dolžnost in pojdite jest čokolado.
Več v Zarji št. 30, 25.7.2017
