Z veseljem sta nam pokazala najlepše kotičke dela Šentjakobske poti, ki se sicer začne v Slovenski vasi pri Obrežju, nadaljuje skozi Kostanjevico in Stično do Ljubljane in naprej do cerkvice sv. Jakoba v Blatni Brezovici pri Vrhniki, mimo romarske cerkve na Planinski gori, Studenega s cerkvijo sv. Jakoba pod Nanosom, romarske cerkve v Repentabru in nato vse do sv. Jakoba v Trstu. Poleg te sta še dve veji poti – svetovišarska veja v smeri Gorenjskega in prekmursko-štajerska veja. Skupaj je poti okoli 700 kilometrov, ki jih je za popolno doživetje najbolje prehoditi v enem kosu, pravita Marjeta in Metodij, ki se vsako leto 19. aprila s skupino romarjev odpravita po Šentjakobski poti – običajno jo prehodijo v devetih dneh.
Upokojenska leta malo drugače. Našo pot pa smo začeli kar v hiši zakoncev Rigler. Ni je bilo težko najti, saj so nam rumene školjke pokrivače in puščice potrdile, da smo na pravem naslovu. Po ogledu njune Jakobove spominske sobe je bila naša naslednja postaja župnijska cerkev sv. Jakoba na Levstikovem trgu v Stari Ljubljani, kjer je pritrjena tudi škatlica z žigom poti in kjer je stičišče vseh treh vej slovenske Jakobove poti. Vsaj dve leti je Metodij potreboval, da so mu odgovorni dovolili postaviti table s puščicami ali simbole s počeno školjko na območju, opredeljenem kot javno dobro. »Kot pri hoji moraš biti vztrajen tudi na drugih področjih, da se ti želje uresničijo,« pravita Riglerjeva. Ko govorita o svojih izkušnjah, žarita. Iz njiju kar vrejo podatki, anekdote, nova odkritja. O Jakobovi poti bi lahko govorila neskončno dolgo. »Vse skupaj se je začelo, ko sem si želela obogatiti življenje po upokojitvi,« je povedala Marjeta. Najprej je prehodila znameniti Camino, na njem se ji je pridružil tudi Metodij. »Pot je enomesečna intenzivna duhovna vaja. Romajo verni in neverni, v vsakomur pa pusti pečat. Ob poti ne gledaš samo znamenitosti in narave, ampak se zazreš vase,« sta mi razložila že pred osmimi leti, ko smo se z njima prvič pogovarjali. »Po triindvajsetih dneh so me začele zalivati solze, na dan so vreli spomini na prejšnja službena leta. Ko sem spoznala vzrok svoje grenkobe, sem doumela, kaj je pravzaprav pomembno v življenju – otroci, vnuki in Jakobova pot, kateri sva se posvetila.«
Raziskovanje se začne. Ko sta začela raziskovati, kje v Sloveniji je potekala Jakobova pot, sta tavala v temi, vse dokler ni leta 2000 v Parizu izšel vodnik o evropskih Jakobovih poteh, v katerem je bila zarisana tudi smer s Hrvaškega čez Kostanjevico in druge slovenske kraje v Compostelo. Marjeta se je zakopala v arhive, pomagali so jima številni prijatelji, prostovoljci in celo ljudje ob poti. Odkrivali so jim številne steze in stezice, ki so vodile mimo prelepih naravnih točk, kulturnih znamenitosti in cerkva. Ko so vedeli, kje morajo iskati, so se jim vrata nenadoma začela odpirati. Pri označevanju poti so se opirali na poslikave, kipe v cerkvah, ljudske pesmi o romarjih ter cerkve svetega Jakoba (na veji, ki smo jo obiskali, jih je kar dvanajst). »Večkrat grem kar tako, za sprostitev, od doma čez Barje do Vrhnike po Jakobovi poti,« nam je povedala Marjeta, ko smo pohajkovali po Barju in odkrivali kotičke, za katere še vedeli nismo, da obstajajo. Šentjakobska veja je dolga 297 kilometrov, poti pa so večinoma speljane po gozdnih in travnih stezah (asfaltu so se poskušali čim bolj izogibati), vanjo so poskušali vključiti čim več naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Ena večjih na tej poti je Planinsko polje s presihajočim Planinskim jezerom, ki ponuja dve možnosti pešačenja glede na višino vode reke Unice: če je manj vode, je pot krajša, sicer pa se za kakšno uro podaljša. Vsaka pot odkrije kaj novega. Tokrat sta Marjeta in Metodij izvedela za še en čudovit prostorček, kamor bosta gotovo kdaj odpeljala svoje romarje. Skrit ob poti pri Planini nas je namreč pričakal čudovit grajski vrt z izbo, ki prikazuje kmečko življenje, in z romantičnimi kotički, kjer človek lahko užije mir in s pomočjo domišljije celo ugleda kakšnega palčka. Okolica Planinskega polja je raj za jamarje, saj je tod okoli menda kar 300 jam in brezen.
Več v Zarji, 18.7.2017
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
