Da naši otroci kljub dokaj neonesnaženemu okolju in naravnim danostim, ki nam jih zavida precejšnji del sveta, jedo najslabšo hrano, ki pride z najbolj kemično onesnaženih predelov Evrope (in sveta), pa meso živali, ki trave in sonca sploh ne vidijo, je milo rečeno nerazumljivo. Še bolj pa je nezaslišano, da kljub nenehnim opozorilom, prošnjam, priporočilom še vedno nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek sta zato vnovič opozorila na svojo pobudo: prehrano za bolnišnice, šole in vrtce je treba izvzeti iz sistema javnih naročil. »Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, preprosto moramo dati prednost zdravju. Če so lahko na primer nepremičnine izvzete iz sistema javnih naročil, moramo izvzeti tudi zdravje,« je že marca ob prvi predstavitvi dejal dr. Šoltes.
V Centru kulinarike in turizma Kult so tako kuharski mojstri pripravili vsak svoj jedilnik iz lokalno in sezonsko pridelanih surovin kot model za obroke v vrtcih, šolah in drugih sorodnih ustanovah. Pogosto namreč poslušamo očitke, da je slovenska hrana (pre)draga za uporabo v prehranskih obratih javnih ustanov. Vrhunski kuharji pa so ta mit zavrgli in dokazali, da je tudi v okviru smernic o javnem zdravju in pravil za javno prehrano mogoče pripraviti zdrave in okusne obroke. Da se ne motijo, so jim pritrdili vsi prisotni.
Je sploh treba nenehno ponavljati, da so lokalno pridelane in sezonsko porabljene surovine boljša, varnejša in tudi bolj zdrava izbira? Očitno je. Zaslužijo si ustrezno mesto v javnih zavodih, ne pa da so prav javna naročila poglavitna ovira pri njihovi nabavi. Kljub številnim spremembam zakona je najnižja cena še vedno edino merilo, ki ga javne ustanove upoštevajo.
»Če se v zgodbi z lokalno hrano povežejo ministrstva, kmetje, javni zavodi in stroka ter jo izpeljejo, bi bili prvi v EU, kot smo prvi pravico do vode vpisali v ustavo. Lahko bi bili model za Evropo!« je dejal Šoltes.
Šole, vrtci, bolnišnice porabijo pri nas približno pol milijarde evrov na leto za živila, zato je potencial za lokalno pridelano hrano izjemen. »Naloga nas vseh je, da smo ambicioznejši in sami povečamo obseg samooskrbe,« je končal dr. Šoltes.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek pa je poudaril, da so lahko prav šole, vrtci, bolnišnice ena od priložnosti za preživetje slovenske verige preskrbe s hrano. »Moramo zmanjšati pritisk največjih igralcev v verigi s hrano, to so velike trgovske verige (predvsem Italijani). Ti vsiljujejo nepoštene trgovske prakse in z lokalnim lahko pripomoremo k boljši prehranski verigi,« je dodal in opozoril, da je tudi kmetijstvo generator turizma na našem območju. »Kaj bomo delali v Sloveniji, če opustimo kmetijska zemljišča? Se bo vse zaraslo? Kaj bo potem s turizmom? Tu je še velik potencial za nova delovna mesta in razvoj podeželja.«
»Vsako povečanje naše samooskrbe za en odstotek pomeni 800 delovnih mest. Zakaj ne bi vsaj z javnim naročanjem pomagali našim ljudem? Grozno je, da otroci našega kmeta jedo v šoli poljsko meso, sam ga pa težko proda! Kje je tu logika? Ni je! Pomagajte našim otrokom tudi tako, da kupujete pri nas, naše. Res vas prosim, premislite, kaj kupujete!«
Upravičeno. V dvorani je sedelo več kot sto udeležencev iz vrst nabave v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in kmetov. Ti, namesto da bi se povezali, delujejo drug mimo drugega.
Več v Zarji, št. 29, 18. 7. 2017
