Avstralski kardinal George Pell, vatikanski zakladnik, je tretji človek Katoliške cerkve. In najvišji cerkveni dostojanstvenik, ki je kdaj sedel na zatožno klop. Obtožen je spolne zlorabe otrok.
Kaj na to pravi papež Frančišek? Nič. Papež molči.
Pravzaprav je Frančišek nekaj vendarle rekel, a to je bilo že pred letom dni. Naj najprej spregovori Pravica, potem bom še jaz povedal svoje, je obljubil. Od takrat molči. Pravica, se zdi, pa se ne bo prav nič zadrževala. Sojenje kardinalu, ki naj bi že od šestdesetih let prejšnjega stoletja otipaval in zlorabljal fantičke, se začenja 26. julija v Melbournu in bo, napovedujejo, v temeljih zatreslo Katoliško cerkev.
Pell pravi, da ni kriv.
Papež Frančišek, ki velja za precej svobodomiselnega, in šestinsedemdesetletni kardinal Pell, ki je zakrknjen konservativec, imata o marsičem zelo različna mnenja, v eni stvari pa sta si popolnoma edina: rimsko kurijo je treba pošteno prevetriti, očistiti, reorganizirati. Leta 2013 je bil Pell eden od osmih kardinalov – razen njega so vsi precej liberalnih nazorov – ki jim je Frančišek naložil, da preučijo načrt, kako reformirati kurijo. Leto pozneje je papež Pella postavil za vatikanskega zakladnika, s čimer je najvišji avstralski cerkveni dostojanstvenik postal tretji človek Vatikana. In si tam pridobil veliko sovražnikov, pa tudi spoštovanje in zaupanje papeža.
Od priče do obtoženca. Medtem je leta 2012 ustanovljena avstralska kraljeva komisija, ki raziskuje duhovniške zlorabe otrok v Avstraliji, Pella dvakrat zaslišala, saj je imel v svoji karieri veliko opraviti s primeri spolnih zlorab – številni so mu očitali, da je kot cerkveni dostojanstvenik pometal zlorabe pod preprogo in ščitil pedofilske duhovnike namesto žrtev. Lani so ga pozvali na tretje zaslišanje, vendar je Pell trdil, da ima težave s srcem in je preveč bolan, da bi prišel v Avstralijo. Komisija mu je dovolila, da priča iz Rima po videoprenosu. A soočenju z žrtvami duhovniških zlorab se ni mogel izogniti: z javnim pozivom so v enem dnevu zbrali denar za pot v Rim in med Pellovim pričevanjem – ki je bilo javno, v veliki plesni dvorani rimskega hotela – je tam sedelo tudi nekaj deset žrtev zlorab. Kardinal je priznal, da je res preveč zaupal duhovnikom in premalo verjel žrtvam. Da, kot človek na visokem položaju bi res moral storiti več za zaščito otrok, je prikimaval. Dvolični hinavec, so se pred novinarskimi kamerami po zaslišanju jezile razočarane žrtve.
Na nobenem od treh pričevanj širokopleči kardinal, nekdanji igralec ragbija, ni sodeloval kot osumljenec. Njegov greh je bilo prikrivanje zlorab, ne zloraba otrok. Tako so vsaj mislili. A je posebna preiskovalna enota avstralske policije odkrivala vse več dokazov in dobila vse več pričevanj, da je kardinal, znan po tem, da glasno grmi proti homoseksualcem in splavu (da je pedofilija manjši greh kot splav, je nekoč rekel), tudi sam zlorabljal. Že od začetka tega leta se je obroč okrog kardinala vse bolj zategoval. Aprila in maja se je avstralska policija mrzlično posvetovala s tožilstvom. Junija so sklenili, da imajo dovolj dokazov proti kardinalu. Zadnji junijski četrtek so vložili obtožnico.
V Rimu je bilo takrat sredi noči, a samo devetdeset minut po obvestilu o vloženi obtožbi so v Vatikanu že objavili kardinalov odgovor. Nisem kriv, je zatrdil. Samo gnojnico zlivajo po meni, je rekel, že ves čas to počnejo. Veselim se, da bom lahko vse pojasnil na sodišču, je še povedal, papež mi je dovolil, da se vrnem v Avstralijo. In tole je še rekel, spolne zlorabe so zame nekaj odvratnega.
Krščansko dejanje. Cerkev stoji za svojim kardinalom. Za zdaj, dodajajo skeptiki. Papež molči. A številni cerkveni dostojanstveniki so Pellu izrazili podporo in zaupanje v njegovo nedolžnost. Sydneyski nadškof Anthony Fisher je rekel, da je Pell »skoz in skoz dober človek«. In seveda mu bodo v času sojenja ponudili gostoljubje, »kot bi ga vsakemu škofu ali duhovniku«, odvetnikov mu pa Cerkev ne bo plačevala, je povedal. A ne skrbite za Pella, ljudje odprtih rok so zanj že odprli bančni račun, na katerem se zbirajo sredstva za njegovo pravno ekipo.
Pella so medtem v Vatikanu umaknili iz javnosti. Ne udeležuje se maš in javnih prireditev. Čas, ki ga bo prebil na sojenju v Melbournu, je samo dopust, je oznanil Pell, nato se bo z opranim imenom vrnil na delo. Mediji, predvsem rumeni, ki se sklicujejo na svoje vire v Vatikanu, pa pravijo, da tam čisto po tihem pripravljajo kardinalovo upokojitev. Ne glede na to, kako se bo proces končal, je Pellove bleščeče poti konec, se šepeta. Moža, za katerega so še pred kratkim govorili, da bo Frančiškov naslednik na papeškem prestolu, čaka samo še pokoj. Ali pa zapor, če bo spoznan za krivega. Tam je že mnogo njegovih nekdanjih kolegov. Enega, zloglasnega Geralda Ridsdalea, je Pell v znak podpore leta 1993 spremil na sodišče. Njune skupne fotografije se časopisi nikoli ne naveličajo objavljati. Da je dajati podporo kolegu vendar krščansko dejanje, se je branil Pell. A danes priznava, da je naredil napako. Ridsdale si je v treh različnih procesih nabral skoraj tri desetletja zapora. Zlorabil je več kot sto otrok. Najmlajši je imel štiri leta.
Frančišek, ki Pellu ni javno odrekel podpore, je samo nekaj dni po tistem, ko je avstralskemu kardinalu odobril dopust, odpustil nemškega kardinala Gerharda Müllerja, prefekta Kongregacije za doktrino vere, ki obravnava vse primere duhovnikov, obtoženih zlorabe. V Müllerjevem mandatu so pridelali velikansko zamudo, na obravnavo že lep čas čaka kar dva tisoč primerov.
Dobro obveščeni vedo povedati, da je Frančišek Pella podpiral, dokler je mislil, da ga krivijo za prikrivanje pedofilije, ko pa je izvedel, kar mu je kardinal prej skrival, da naj bi namreč tudi Pell zlorabljal, je bil papež, ki vedno pravi, da ima do pedofilije ničelno toleranco, zelo zelo jezen.
Zares se zdi, da Pellu ne kaže dobro.
Več v Zarji št. 28, 11.7.2017
