Zadnje tedne poslušamo o grozljivih požarih, ki se dogajajo po Evropi. Eden najhujših gozdnih požarov, kar jih pomnimo, je na Portugalskem uničil vsaj 20 vasi, umrlo je 62 ljudi. Pretresel nas je požar stolpnice v Londonu, ob katerem smo se začeli spraševati, ali so bloki in stolpnice v Sloveniji varni pred požarom. Žal so nam strokovnjaki odkimali. Požari se prav tako vrstijo pri nas in na Hrvaškem. Če se bo peklensko poletje nadaljevalo, jih je pričakovati še več. Bi se znali rešiti, če bi vas ogrožal požar? Ali veste, kaj morate storiti?

S požarom na Portugalskem se je spopadlo 600 gasilcev z več kot 200 gasilskimi avtomobili. Nekateri gasilci so bili med gašenjem hudo poškodovani, nekaj je bilo pogrešanih. Gasiti so pomagali tudi Španci in Francozi. Grozljive slike so nas pustile brez besed. Družino, ki je poskušala z avtomobilom uiti požaru, je zajel ognjen tornado – vsi so zgoreli v avtu. Niso bili edine žrtve, kar 30 ljudi je doletela enaka usoda. 17 jih je umrlo v mukah ob vozilih, ker so se ujeti med plameni znašli v brezizhodnem položaju. Smrtnih žrtev je bilo vsega skupaj 62, še več ljudi je bilo ranjenih. Črna kronika, kakršne ne pomnimo. In zgodba, ki bi se lahko zgodila tudi drugje.

Požar je zanetila suha nevihta. Portugalski požar, ki se je sunkovito širil v kar štiri različne smeri in ni prizanesel nikomur na poti, naj bi nastal zaradi tako imenovane suhe nevihte: strela je udarila v drevo, ki je zagorelo, in tam se je požar začel. Suha nevihta je sicer ljudski izraz za naravni pojav, ko slišimo grmenje nevihte, pri nas pa ne dežuje. »V stroki pojma suha nevihta načeloma ne uporabljamo, lahko pa ga opišemo s primerom, ko opazovalec opazuje nevihto od daleč na suhem, v njegovi bližini pa se že pojavljajo strele,« pojasnjujeta Vladimir Djurica in Goran Milev, strokovnjaka za strele z Elektroinštituta Milan Vidmar. Opazovalec na takem mestu zazna intenzivno grmenje, ki ga pogosto spremlja močan veter brez dežja, kakršen je značilen pri zgodnjem nastajanju neviht. »Pri tem pogosto dobi lažen občutek, da je v središču nevihte. V takih primerih se jedro nevihte najpogosteje premika v smeri, ki obide mesto opazovalca. Zelo podoben primer je strela z jasnega, ko je nad opazovalcem jasno nebo, nekaj kilometrov stran pa je nevihta, ki lahko povzroči udar strele na mestu, kjer sije sonce.« Suha nevihta, kot naj bi bila v času požara na Portugalskem, ko se je dež zaradi vročine spreminjal v paro, še preden je padel na tla, je mogoča, »a le nad zelo vročimi predeli Zemlje z nizko vlažnostjo. Pojem suhe nevihte v praksi ne pomeni, da dežja ni, ampak lahko rahlo prši oziroma rosi. Temu pojavu pravimo virga in ne nastaja samo med nevihto, temveč na splošno, ko je oblak visoko in je zrak zelo suh. Pri nevihtnem oblaku je to mogoče na robu, ki sega do višine deset kilometrov in več.«

Pozor, strele! Sogovornika pa opozarjata na nevihte pri nas v poletnem času, ko je vegetacija zelo izsušena. »Verjetnost nastanka požara v naravi zaradi udara strele je v takih razmerah zelo velika. Zadrževanje na odprtem v času nevihtnega dogajanja je nevarno, ker smo izpostavljeni udaru strele. Ko slišimo grmenje, je nevihta že zelo blizu in nas lahko ujame v nekaj minutah. Največ, kar lahko storimo za svojo varnost v takem položaju, je, da se skrijemo v objekt z ustrezno strelovodno zaščito ali v avtomobil (kovinski).« Ta ukrep nas bo zaščitil pred strelo, ne pa tudi pred morebitnim požarom, ki bi se zanetil v bližini.

Govorite razločno. Čeprav je strašna misel na to, da bi se z bruhajočim ognjem srečali iz oči v oči, imamo veliko več možnosti za preživetje, če poznamo pravilne ukrepe. Seveda takoj, ko opazimo požar v naravi, najprej pokličemo gasilce oziroma center za obveščanje na telefonsko številko 112. Povemo natančno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema ali bližino drugega znanega objekta). Povemo, kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg, kako hitro in kam se požar širi. Podatek, ali so v bližini požara večji viri vode za gašenje, je prav tako pomemben kot tudi informacija, kdo kliče, in telefonska številka za morebitne dodatne informacije. Na vprašanja dežurnega operaterja odgovarjamo razločno. »Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije,« opozarjajo v Gasilski zvezi Slovenije. Kadar opazimo manjši požar v naravi, ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno). Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju. Če požara ne moremo pogasiti, se umaknemo na varne površine,« svetujejo.

Majhen zasuk vetra je lahko usoden. Če se požar v naravi prehitro širi, se nikar ne igramo herojev in delo raje prepustimo profesionalcem, medtem ko skušamo čim prej pobegniti na varno, v nasprotno smer od širjenja požar. Pred dimom se lahko vsaj delno zaščitimo tako, da si damo pred usta moker robec ali krpo. In v primeru požara, kot so mu bili priče na Portugalskem? Bi si lahko ljudje kako povečali možnost preživetja, ko so bili ujeti v ognjeni obroč? »Na žalost je tako, da ko nas zajamejo plameni, je zelo malo možnosti za rešitev, še posebno v primeru na Portugalskem, kjer je bil požar polno razvit, temperature pa zelo visoke. Bolj pomembno je, da se pravočasno umaknemo. Velikokrat s tem odlašamo zaradi gašenja, pomoči, reševanja ljudi ali premoženja, tudi zaradi radovednosti. Tako veliki požari so zelo nepredvidljivi, že rahel zasuk vetra je lahko usoden, tudi za gasilce,« odgovarja Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.

Tragedija v Londonu. Zagori pa lahko tudi v stanovanju, o čemer je javnost začela malo bolj razmišljati ob krutem požaru, ki je pokopal 79 ljudi v sedemdesetmetrski stolpnici v Londonu. Še vedno se sprašujemo, kako so lahko stolpnico, katere prebivalci so še pred nedavno obnovo opozarjali na slabo požarno varnost, tudi po obnovi naredili tako ranljivo za požar. »Z uporabo gorljivih materialov za izvedbo drage prezračevane fasade so izvajalci naredili požarno zelo nevarno stavbo. Samo v pol ure se je požar iz četrtega nadstropja razširil na celotno zgradbo. V trenutku, ko se je stopnišče zadimilo, so prav vsi stanovalci ostali ujeti v svojih stanovanjih in so lahko le čakali, kdaj bo tudi njihovo stanovanje pogoltnil ogenj. Čeprav so gasilci do stolpnice prišli v nekaj minutah in so naredili vse, kar so lahko, se je požar prehitro širil, zato so tragedijo bolj ali manj nemočno opazovali. Prezračevana fasada z gorljivo toplotno izolacijo je bila tempirana bomba,« pojasnjuje Milan Hajduković, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost (SZPV). Bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi pri nas?

Več v reviji Zarja št., 26. 27. 06. 2017