Odločitev je zdaj znana: občina Celje je obvestila starše in javnost, da bodo otroško igrišče okoli enote vrtca Tončke Čečeve na Hudinji »sanirali«. Da je zemlja okrog vrtca zares zastrupljena s težkimi kovinami, je ugotovila tudi zadnja strokovna analiza. Takšna odločitev pa ni bila sprejeta zaradi ukrepanja odgovornih služb, ampak zaradi pritiska in ozaveščenih staršev. Če teh ne bi bilo, bi se otroci še vedno, morda tudi prihodnje šolsko leto, igrali na zastrupljenem igrišču.
Vsaj tri stvari v tej zgodbi nas presenečajo: najprej to, da so morali zahtevo o sanaciji zemljišča sprožiti starši. Nadalje je preteklo več kot pol leta za odločitev, da se opravi zelo preprosto gradbeno delo! In kot tretje: ob vsem tem je naravnost pretresljivo, drugačnega izraza ni mogoče izbrati, kako počasi so se odzvale ustrezne službe, čeprav je bila to očitno in že s prvo analizo (ki so jo morali naročiti starši sami!) dokazana grožnja zdravju otrok. Da zemljišče okrog vrtca vsebuje strupene in škodljive snovi, se je torej vedelo že precej časa. Neverjetno, kako brezbrižno in birokratsko se je v neskončnost obravnavala zadeva, ki ima lahko zelo resne posledice ...
Težke kovine so rakotvorne. V tem vrtcu ima dva otroka tudi Nadja Romih, ki je znanstvenica. Opravila je doktorat s področja vsrkavanja težkih kovin v rastlinske dele in je dobro spoznala, kako škodljive so lahko takšne snovi. Na različnih vzorčnih mestih v Celjski kotlini in Mežiški dolini je ugotovila, da so rastline vsrkavale težke kovine. S študijo je Romihova potrdila, da težke kovine prehajajo tudi v seme, kar je bilo mogoče ugotoviti z njihovo vsebnostjo v hladno stisnjenem semenskem olju. Laiki si lahko le predstavljamo, da težke kovine, kot so svinec, kadmij ali živo srebro, niso nedolžna stvar. Dejstvo pa je, da je vsaka izpostavljenost otrok nevidnim snovem v tleh, ki so dokazano rakotvorne ali drugače zdravju škodljive, nesprejemljiva, se je strinjala Romihova.
Odgovora pa ni bilo … Kdaj se je o problemu začelo govoriti? Lahko bi rekli, da po naključju. Vrtec na Hudinji je bil zgrajen leta 2014. Kljub temu je del površine okrog njega še vedno bil brez trave, videli je bilo mogoče ostanke gradbenega materiala in opeke. Eden od staršev je jeseni leta 2016 opazil, da je med materialom tudi žlindra. V Celju težavo s kontaminiranim materialom, ki je nastal med dolgoletnim delovanjem Cinkarne, dobro poznajo. O tem je opozoril ravnateljico vrtca in občino, a ustreznega odgovora ni dobil.
Na občini so verjetno želeli težavo vsaj na videz zmanjšati ali pomesti pod preprogo, zato so staršem predstavili ugotovitve raziskave, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ, podpisal pa prim. dr. Ivan Eržen. A ta je bila stara že več kot deset let. V njej je bilo navedeno, da zaradi zadrževanja na igriščih vrtcev v Celju tveganje za zdravje otrok ni povečano. Bližnjica do pomiritve staršev je bila pač ta, da so stare rezultate obesili na oglasno desko, kjer visijo tudi jedilniki in druga obvestila.
Skupina staršev je to razumela kot cinizem in aroganco, zato je žlindro z dvorišča na svojo pobudo poslala v analizo na Kmetijski inštitut. Rezultat je bil osupljiv. Tla so vsebovala daleč presežene količine nevarnih težkih kovin. O tem so obvestili ravnateljico in pristojne na celjski občini. V vrtcu so sklicali krizni sestanek, na katerega so povabili zainteresirane starše, predstavnike občine in NIJZ.
Več v reviji Zarja št., 26. 27. 06. 2017
