Pogled v njene oči navsezgodaj zjutraj oskrbnikom hitro razkrije, kakšne volje je. Tako kot ljudje ima tudi dvainštiridesetletna slonica Ganga svoje dobre in slabše dni. Če v njenih očeh opazi rahlo modrino, Matija Ramšak, eden od njenih štirih oskrbnikov, natančno ve, da ga je komaj čakala in da se že veseli druženja. Redni dnevni treningi, namenjeni oskrbi in zabavi, ki so jih uvedli pred desetimi leti, so popestrili njeno življenje. »Družino smo ji nadomestili oskrbniki,« pove Ramšak, ki Gango pozna že več kot tri desetletja.
Žival čuti, da ji hočeš dobro. »Nekje sem prebral, da sloni kažejo najmanj 25 čustev, eno od njih je dolgčas. In Gangi je dolgčas – vsak stik z nami ji poživi dan. Vesela je že obiska, če pa jo prosimo, da kaj naredi, se sploh rada odzove,« je Matija Ramšak opisal svoje druženje z ljubljansko slonico, ki z vmesnimi presledki traja že vse od osemdesetih let. »Ko sva se spoznala, je bila stara dobrih deset let in malo je manjkalo, da me ni mahnila s trobcem,« se spominja prvega srečanja. A to ga je spodbudilo, da jo je hotel čim bolje spoznati. To pa ne bi bilo mogoče, če ga Ganga ne bi sprejela. Slonica je namreč navezana na svoje oskrbnike, med katerimi je eden od njih vedno najviše v hierarhiji, tako kot je to v naravi. »Biti moraš odločen in brez strahu,« dodaja. »Najprej sem se ji moral prikupiti, zato sem ji doma pekel piškotke.« Potem je začel z njo intenzivneje delati, čeprav kakšnega velikega znanja od takratnih oskrbnikov ni dobil, ker tudi sami niso prav veliko vedeli. »Vrgli so me v vodo in sem plaval.« Prebral je vso mogočo literaturo o slonih, našel je celo neka stara navodila za trening živali v cirkusih, ki pa mu niso bila všeč – njihove metode so namreč ubile duha živali. »Naš cilj pa je, da žival prostovoljno sodeluje. Ko sama pride do tebe, si že veliko naredil, to je prva stopnja spontanega treninga.« Prva leta je delal po občutku, z Gango je preživel veliko časa in slonica ga je začela poslušati. »Ampak kadar hoče uveljavljati svojo voljo, moraš ostati trden, ne smeš se pokoriti. Žival čuti, da ji hočeš dobro. Z veliko mero zaupanja sem dosegel, da me je sprejela.« Morda tudi zato, ker se je tako zelo poglobil v njeno življenje in naravo, česar prej pri drugih oskrbnikih ni občutila.
Več v Zarji, 18.4.2017
