Melania, uradna prva dama ZDA, je dala jasno vedeti, da ima New York veliko raje kot državno prestolnico. Dolžnosti prve dame opravlja samo občasno in s stisnjenimi zobmi. Ampak nič hudega, saj je vedno v bližini Ivanka Trump, uradno prva hči, neuradno pa prava prva dama, ki rada postori to, česar Melania noče! Prejšnji teden jo je predsednik, no, njen oče, imenoval za svojo svetovalko in ji dal pisarno v Zahodnem krilu, tam, kjer je doma oblast. Čeprav v Beli hiši uradno ni zaposlena, bo imela dostop do vseh državnih skrivnosti. Čisto navadna honorarka torej. Z najvišjimi pooblastili.
Nima uradne funkcije, ne dobiva plače in ni ji bilo treba zapriseči, torej ni državna uslužbenka, trdi njen odvetnik, se bo pa kljub temu »prostovoljno«, je rekel, držala etičnih pravil, ki veljajo za državne uslužbence. Odpovedala se je položaju v očetovem podjetju, vodenje svojega modnega imperija pa prepustila namestnici. In je postala čisto navadna honorarka v Beli hiši? Ne povsem – ima svojo pisarno in dostop do najzaupnejših dokumentov. Še več, dovoljeno ji je to, kar je bilo do zdaj celo prvim damam prepovedano: zraven sveti tudi pri vseh sestankih na najvišji ravni.
Še novembra je Donald ogorčeno tvital: »Svojim otrokom ne poskušam urediti najvišjih pooblastil. To je tipična lažna novica.« Hecno, konec marca je beseda meso postala, »tipična lažna novica« je dejstvo.
Je kdo videl moj kompas? Še noben ameriški predsednik do zdaj ni do visokega položaja – pa čeprav neuradnega – povzdignil svojega otroka. Še najbliže je prišel Bush mlajši, ki je sodeloval v volilni kampanji svojega očeta. Dva predsednika sta dolžnosti prve dame prepustila svojima nečakinjama, ampak sta imela oba za to tehten razlog, eden je bil vdovec, drugi pa samski. Hillary Clinton je med Billovim predsednikovanjem imela pisarno v Zahodnem krilu, ni pa imela dostopa do zaupnih dokumentov in sestankov na visoki ravni. Nihče do zdaj pa ni, tako kot Trump, svoje žlahte spustil zraven ob državniških obiskih. Na teh praviloma niti prve dame niso prisotne, če so se pa kdaj prikomolčile zraven, so jih potem mediji pošteno zlasali. Ivanka in njen mož pa sta bila zraven – samo devet dni po predsedniških volitvah – ko je Donald gostil svojega prvega visokega gosta, japonskega ministrskega predsednika.
Kaj pravi precej zbegano in razdeljeno ljudstvo? No, redki so šli tako na nož kot neki televizijski komentator, ko je Ivanko in njenega moža Jareda Kushnerja, ki ga je Trump že prej imenoval za svojega svetovalca, primerjal s sinovoma Sadama Huseina, ki sta delala za svojega očeta. So pa rekli, in ni jih bilo malo, da Trump morebiti krši zakon o nepotizmu iz leta 1967 (ki pravi, da predsednik in drugi vladni uslužbenci ne smejo zaposlovati sorodnikov), on pa se brani s sklicevanjem na neki drugi zakon, ki predsedniku dovoljuje, da v Beli hiši zaposluje ljudi po svoji presoji.
Optimisti pravijo, da je Ivanka očetov moralni kompas, glas razuma, pomirjujoč vpliv. Da ga odvrača od največjih neumnosti. Brez nje bi bil še hujši, še bolj podivjan, pravijo in v dokaz navajajo, da naj bi hči in zet pomagala prepričati Trumpa, da se je odpovedal predsedniškemu ukazu, naperjenemu proti gejevski in lezbični skupnosti, odvračala naj bi ga tudi od opustošenja Obamovih ukrepov za varstvo okolja. Ivanka, to je bilo jasno že pred Trumpovim vstopom v Belo hišo, je edini človek, ki ga Donald posluša, ki mu zaupa in verjame.
Ampak Obamove ukrepe je nepredvidljivi Trump kljub temu napadel. Ne pripisujte Ivanki zaslug, ki jih nima, pravijo drugi – na dokaze, da res dobro vpliva na svojega očeta, bo treba še počakati. Skeptiki menijo, da je Ivanka samo okrasek, ki naj bi omilil slab vtis, kakršnega pušča robati, mizogini, rasistični predsednik. No, tako so rekli.
Predlog zakona o otroškem varstvu, ki ga je pripravila Ivanka, je neuporaben, pravijo – na kožo je pisan predvsem premožnim. Ja kako pa naj deklica, ki je odraščala sredi razkošja, razume, kako živita in kaj potrebujeta srednji in nižji sloj?
Bodoča predsednica. Ivanka Marie Trump, letnik 1981, druga od Donaldovih petih otrok in najstarejša hči, je ime dobila po mami, Donaldovi prvi ženi, češki manekenki Ivani. Od mame je dobila ljubezen do nakita in mode, od očeta pa ljubezen do poslov, posebno do poslov z nepremičninami, o teh so se pogovarjali pri večerji, ko so bili vsi trije otroci iz Donaldovega prvega zakona (v drugem zakonu z Marlo Maples se je rodila še hči Tiffany, v tretjem z Melanijo pa sin Barron) še čisto majhni. Kadar je Donald z njimi večerjal, se razume, ker ga ni bilo veliko doma. Ni bil vedno prisoten, je bil pa vedno dosegljiv, ga je pozneje branila njegova najljubša hči. Očitno ni mogel narediti nič takega, kar bi mu zamerila. Celo ko je Ivano zapustil – Ivanka je imela deset let, ko sta se ločila – ga ni krivila. Čeprav so novinarji deklico takrat, ko se je oče zapletel s svojo bodočo drugo ženo Marlo Maples in je ta tabloidom rekla, da je Donald bomba v postelji, pričakali pred šolo in jo spraševali za komentar. Imela je devet let. Donaldu ni zamerila, novinarjem pa. In se jih še zdaj ogiba, če le more.
Po ločitvi je dala Ivana vse tri otroke v internat, da bi jih obvarovala pred vsiljivci. Ivanka se je tam počutila »kot v zaporu«, je rekla. A je kmalu našla način za pobeg iz ječe. Pri petnajstih je postala manekenka. Starši niso bili navdušeni, so pa obotavljivo dali dovoljenje – pod pogojem, da ocene ne trpijo in da Ivanka od šole dobi privolitev. Dobila ga je.
Nekateri so ji očitali, da je kirurško popravljena, a ona je to vedno zanikala. Delala je za največja imena mode, bila je na naslovnicah – a ves čas je vedela, da to ni njen končni cilj. Manekenke so, je povedala, »najzlobnejše, najžlehtnješe, najbolj pasje punce na svetu … polne same sebe, nenadzorovane, slabo izobražene, razvajene najstnice, vsak njihov uspeh je direkten rezultat razočaranja nekoga drugega«. Po koncu srednje šole je pustila manekenstvo.
Z odliko je diplomirala iz ekonomije in se posla učila kot pripravnica v podjetju očetovega prijatelja. Čez leto dni je začela delati za svojega očeta in se povzpela do podpredsednice. Leta 2007 je s poslovnim partnerjem odprla draguljarno. Ki se je čez nekaj let s prestižnega naslova na Manhattnu preselila na manj prestižnega in sčasoma po tihem ugasnila, ampak medtem se je lepa plavolaska že lotila novega podviga, svoje modne znamke.
Pa nastopala je v očetovi resničnostni oddaji Vajenec, bila sovoditeljica lepotnega tekmovanja za najstniško mis ZDA, gostujoča sodnica v Modnih oblikovalcih Heidi Klum, nastopila je v Opravljivki in v dokumentarcu o otrocih bogatašev Born Rich. Napisala je eno knjigo, napovedala drugo (ki naj bi izšla letos spomladi), se poročila, postala ortodoksna Judinja (njeno hebrejsko ime je Yael) in rodila tri otroke. Vse to do svojega 35. leta.
Nekateri že napovedujejo, da bo nekoč kandidirala za ameriško predsednico. Res, zdi se neizbežno.
Več v reviji Zarja št., 16. 18. 04. 2017
