Kako lepo je opazovati prebujajoče se življenje po dolgi zimi! Trava zeleni, prav tako gozdovi, cvetje je pregnalo sivino že pred tedni. Začnejo se prva dela na vrtu in seveda dolgi sprehodi in izleti v naravo. Kje je pomlad najlepša? Zbrali smo nekaj zanimivih predlogov.
Tomo Jeseničnik, fotograf: Čarobna Strojna
»To je hribovsko razpršeno naselje severno od Raven na Koroškem, ki meji na avstrijsko Koroško in leži na približno 1000 metrih nadmorske višine.« Ko spomladi na južnih obronkih trava živo ozeleni in zacveti sadno drevje – hruške, jablane, predvsem pa divje češnje, marsikdo ob tem čudovitem pogledu ostane brez besed. »Podobne prizore lahko na Koroškem doživite še v vsaj treh tipičnih alpskih dolinicah pod goro Peco, in sicer v dolini Tople, v Koprivni in Bistri.« Zaradi dela se sicer ne more prav dostikrat odpraviti v vse te čudovite kraje, ima pa srečo, pravi, da tu in tam dobi fotografsko naročilo za potrebe promocije turizma, in si potem napolni dušo v krajih, kot je Strojna. Predvsem pa so mu všeč tamkajšnji ljudje. »To so kleni Korošci, na tako odmaknjenem območju jim življenje ni prizanašalo, zato so še posebno dobri tako po srcu kot tudi po duši. Resda so bolj sramežljivi, niso pa zaprti do tujcev. Med njimi je živel tudi znani ljudski pesnik in literat Blaž Mavrel.«
Nara Petrovič, samostojni raziskovalec škodljivih navad, pisatelj, predavatelj: Mir in divjina pri cerkvici sv. Hieronima
»Pred kratkim, ko sem bil na Štajerskem, sem se zavedel, kako lepo je pobočje Pohorja nad Konjicami. Všeč mi je, ker se hitreje ogreje kot na morju, kjer zdaj živim. Ko sem se bos sprehajal po gozdu, sem začutil štajersko prst, ki je popolnoma drugačna od zbite istrske, ima popolnoma drugo mehkobo. Lep je sprehod od Treh ribnikov do Kalvarije ali pa na Piramido – to sta dva griča severno od Maribora, ki ju pozna vsak Mariborčan. V Istri rad zaidem v Šavrinsko gričevje, pravijo mu tudi Koprska brda. Ti griči v zaledju proti srednji Istri so tako privlačni zaradi podnebne raznovrstnosti – tu so bukovi gozdiči in goščava – všeč mi je kontrast. Okoli je veliko lepih poti za kolesarjenje in sprehode, prekrasni so razgledi na morje, Alpe, seveda pa svoje prispeva tudi značilna istrska hrana. En tak poseben kotiček pa je pri cerkvici svetega Hieronima pod vasico Topolovec. Tam je občutiti divjino in mir. Ni naključje, da so si ljudje tam izbrali prostor za bivanje, saj je naselje odmaknjeno od glavnih poti, pa dovolj nad Dragonjo – a še vedno blizu reke, da je toplo.«
Stane Sušnik, urednik revije Zeleni raj: Preproga iz narcis na Krasu
»Pogosto me vprašajo, zakaj sva se z ženo Mojco preselila na Kras. Eden od mojih odgovorov je ta, da je prav Kras območje v Sloveniji, kjer imamo največ sončnih dni v letu, kar le malokdo ve. Sonce, lepo vreme je tisto, kar nas večino zvabi na prosto, kjer seveda pomlad najbolj začutimo. Moje delo z osli je vezano na njihove pašnike, in ker so ti res obsežni, dela nikoli ne zmanjka. Samoumevno večino dni preživim v naravi, zato skoraj ne čutim potrebe, da bi potoval, iskal cilje za izlete in sprostitev. Pomlad na Krasu podobno kot drugje napovedo zvončki, leskove mačice, žgolenje ptic in prizori, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Pozimi mi je prav tako lepo, a so slike bolj statične. Ko se robovi kraških gmajn obarvajo rumeno, vem, da je zacvetel rumeni dren, in tedaj si zaželim, da poletje ne bo preveč sušno. Potem bova lahko konec avgusta nabrala veliko drnulj in Mojca se bo potrudila pripraviti najboljšo marmelado na svetu! Ja, in prav v teh dneh čakam, kdaj se bodo na nekaterih travnikih pokazale male bele zvezdice gorskih narcis. Še vedno je veliko takih, ki ne vedo, da uspeva ta nežna rožica tudi na Krasu, in to v tolikšni meri, da osupne s svojo množičnostjo. Odkar se najini osli pasejo na vrhu vzpetine za našo vasjo, imenovane Jažmarca, je travnik vsako let bolj bel, saj do tal pride več svetlobe in je zato vse več cvetja. Ne mine pomlad, da se ne bi povzpel tja gor, sedel med dišeče cvetke in … takrat mi ne manjka prav nič! Poiščite svoj travnik narcis tudi vi!«
Marjana Grčman, voditeljica oddaje Na lepše: V pomlad s čemažem in regratom
»Najlepša pomlad zame je na vrtu okoli hišnega praga na Dolenjskem. Ta letni čas se prikaže s prvo živino na pašniku, s čemažem, regratom, navihanimi poganjki sredi vrta, s težkim vonjem zorane zemlje, z veseljem stare sosede, da je dočakala še eno pomlad. Tako jaz čutim ta čas, ko vse naokoli diši po mladem življenju, ko čakam, da bodo zacvetele spominčice in bom šla čez polje vdihovat ta letni čas. In kje je še lahko spomladi tako lepo? Moj nasvet je – odpravite se s kolesom med vipavske vinograde, pa v pozabljene vasice slovenske Istre okoli Belvedurja ali pa v najzahodnejšo slovensko vas Robidišče.«
Nuša Derenda, pevka: Vijolična preobleka Velike planine
»Pomlad je zame najlepši letni čas,« pravi pevka Nuša Derenda, »čarobno je, ko se začne narava prebujati.« Njeno dušo poboža pogled na prve zvončke, marjetice. »Prav žalostna sem, ko s košnjo trave pokosimo tudi vse prve rožice.« Čeprav je precej zaposlena, si včasih z možem vseeno privoščita izlet v katerega od čudovitih slovenskih kotičkov. Lani spomladi sta prvič obiskala Veliko planino in bila navdušena. »Ni bilo gneče, čutiti pa je bilo en sam mir v objemu tistih gora, pastirskih koč in čudovitega cvetja.« Mir, tišina in vijolična preobleka iz spomladanskih žafranov so ena največjih spomladanskih atrakcij Velike planine. Planino dobesedno prekrijejo. V tem času si je mogoče vse ogledati brez velike naglice – v gostilnah se bolj posvetijo gostom, povejo kakšno anekdoto, tudi na hrano ni treba dolgo čakati. Ponujajo domače slovenske jedi, posebno znani so po štrukljih in enolončnicah. Zato bo obisk te lepotice v spomladanskem času in ob pravem vremenu prav gotovo odlična izbira, se strinja tudi Nuša Derenda.
