Še preden se razcvetijo zvončki in trobentice, se razbohotijo reklame za stotine čudežnih živil, pripravkov in metod, po katerih bomo »zanesljivo« shujšali do poletja, ko bodo lahka oblačila razkrila krvavo resnico o mastnih podkožnih zalogah. Med elektronsko pošto in na družbenih omrežjih se namnožijo ponudbe takoj, ko si ogledamo katerega od teh čudežev – splet namreč zazna našo težavo in nas zasuje z rešitvami, ki imajo zelo inovativna imena. Denimo – Nenavadni trik, s katerim zanesljivo shujšaš; ali pa Pet živil, ki jih nikakor ne bi smeli jesti – in ko zadeve odpreš, se razkrije isti zvarek ali obliž z različnimi imeni, ki ga je treba naročiti in plačati. Prodajalci imajo brezmejno domišljijo. Je kaj novega med dietami?
Ni težko shujšati … Znani rek, da ni težko shujšati, skoraj nemogoče pa je pridobljeno težo obdržati, še kako drži. Raziskovalci mencaje priznavajo, da le nekaj odstotkov ljudem, ki so drastično shujšali brez operativnih posegov v želodec, uspeva ostajati na doseženi teži. Nekaj primerov znanih ljudi, ki so hujšali tako rekoč pred kamerami in o tem celo pisali knjige, zdaj pa so znova precej okrogli, poznamo – pri nas in drugje. Oprah se pred svojimi gledalci dobesedno krči in širi.
Je problem dieta, kar večinoma pomeni začasen in precej strog režim prehranjevanja, ki traja, dokler ne dosežemo cilja? Očitno je tako. Zdaj jih kroži kar nekaj, ki so dobro znane – dieta z jajci klinike Mayo, ki trdi, da nima nič z njo, pa drastična dieta ljubljanskega Kliničnega centra, ki v dveh tednih zagotavlja devet kilogramov manj in o kateri naša osrednja medicinska ustanova tudi noče nič kaj veliko slišati. Morda je bila kdaj narejena za posamičnega bolnika, ki je bil zaradi preobilnosti v hudih težavah, nikakor pa ne more biti model za vse, ki bi radi hujšali. Sicer pa so si letošnja shujševalna priporočila v nasprotju kot običajno – nekateri prisegajo samo na surovo hrano, drugi ukinjajo gluten, mleko in mlečne izdelke ter sladkor, so diete brez ogljikovih hidratov in takšne, ki dovoljujejo predvsem maščobe, večina pa prisega na dobro staro metodo – meso in solata. Kot dobro vedo preizkušeni potrošniki shujševalnih diet – po vsaki metodi je mogoče shujšati, če se držiš pravil. Je pa veliko vprašanje, ali si potem še zdrav in seveda, kako dolgo pridobljeno težo obdržiš.
Možgani nas branijo. Ljudje, ki velikokrat hujšajo, imajo čedalje manj uspeha, ugotavlja stroka. Naši možgani imajo že iz pradavnine isto nalogo – da uravnavajo procese v telesu tako, da nas ohranijo pri življenju. Možgani ne vedo, da smo predebeli in da nam to škodi – ko začnemo stradati, da bi shujšali, to razumejo kot pretečo nevarnost. Presnovne procese uredijo tako, da porabimo čim manj energije, po drugi strani nas z divjo lakoto prisilijo k nažiranju, da ohranimo status quo. Če bi namreč možgani vedeli, da nam prevelika teža škodi, bi presnovo uredili tako, da bi odvečno hrano spravili iz telesa, namesto da jo uskladiščijo, oziroma bi nam prenajedanje preprečili s pomanjkanjem teka.
Diete torej kratkoročno lahko prinesejo uspeh, dolgoročno pa večinoma prinašajo razočaranje. Namesto diet bi morali spremeniti življenjski slog, kar seveda zelo neradi slišimo. A druge poti ni.
Ne stradajte! Telo se bo na stradanje odzvalo z vsemi sredstvi, in če nismo nesmrtno zaljubljeni ali pa ne kandidiramo za glavno vlogo v filmu, ne moremo zbrati dovolj volje, da bi preskočili vsa polena, ki nam jih nastavlja.
Več v reviji Zarja št. 13. 28. 03. 2017
