S Teo Prezelj, avtorico knjige Stezice do zdravja, v kateri je poleg sto strani avtorskih receptov zbrala tudi veliko nasvetov, kako živeti z otrokom, ki ga pesti huda alergija na hrano, smo se pogovarjali o tem, zakaj je danes toliko alergij na hrano, predvsem pa, s čim nadomestiti tista živila, ki nam povzročajo težave.
V knjigi ste opisali, zakaj je v današnjem času vse več alergij na hrano. V čem je glavni razlog?
Po eni strani obilica strupov, ki jih je v hrani vse več, od herbicidov, pesticidov, aditivov, težkih kovin do okoljskih strupov in glifosata. Za organizem, ki mora vse te strupe predelati, je to dokaj hud stres. Po drugi strani pa je v današnji hrani vse manj koristnih bakterij. Hrana pa tudi naše življenje nasploh sta postala zelo sterilna. Uživamo premalo žive hrane. In ko strupi uničijo še tiste koristne bakterije, ki jih še imamo v črevesju, se nam podre imunski sistem.
Kako to odpraviti?
Ljudje naj nehajo uporabljati agresivna čistila in se umivati z antibakterijskimi mili. Otroci naj bodo čim več v naravi in naj jih starši ne odvračajo od vsake umazanije. Otroke je treba zaščititi pred strupi, ne pa pred bakterijami. Čisto nič ni narobe, celo koristno je, če otrok v usta kdaj zanese malo zemlje.
Veliko otrok se danes že rodi z alergijami na hrano. Bi lahko rekli, da so za večino prehranskih alergij »krive« mame, ker se nezdravo prehranjujejo?
Ko je alergija že diagnosticirana, je treba spremeniti način prehranjevanja. Kako se tega lotiti?
Treba je začeti počasi, da se navadimo na nove okuse. Če je na hrano alergičen otrok, bo najlažje, če prehranjevanje spremeni vsa družina. Kar je slabo za alergika, je običajno slabo tudi za zdrave. Ljudje so najpogosteje alergični na mleko, jajca, pšenico in arašide. Vse naenkrat izločiti iz prehrane je težko. Zato je treba počasi omejevati in zamenjevati sporno hrano z našega jedilnika. Kravje mleko denimo počasi redčite z malo mleka, narejenega iz oreščkov.
Obstaja kakšno živalsko mleko, ki lahko nadomesti kravje?
Ovčje ima za razliko od kozjega zelo neizrazit okus, a se ga zelo težko dobi.
Kako pa naredimo mleko iz oreščkov?
Postopek je sila preprost: oreščke zvečer namočite v dvojni količini vode. Zjutraj vodo odlijte, oreščke pa sperite pod tekočo vodo. V sekljalnik vlijte novo vodo in dodajte oreščke, jih zmeljite in precedite. Za 100 g oreškov potrebujemo približno 1 liter vode, lahko tudi manj, odvisno od tega, kako gosto mleko želimo narediti. Jaz pogosto v sekljalnik vržem še pest svežih indijskih oreščkov, ki mleko po okusu približajo kravjemu. Tako mleko lahko v hladilniku hranite nekaj dni.
Več v reviji Zarja št. 13. 28. 03. 2017
