Medtem ko nam je odraslim jasno, da so okrasne rastline v našem domu za okras, otroci tega ne vedo. Dovolj je že nekaj sekund nepozornosti in otrokove pretirane radovednosti v bližini strupene rastline, pa se lahko vse konča celo s smrtnim izidom. Presenečeni boste, koliko rastlin v naši okolici je močno strupenih. Toda mar res tako zelo, da otrok celo umre? Doc. dr. Helena Šircelj nam je potrdila, da je kaj takšnega ob zaužitju difenbahije dejansko mogoče in da je treba opozorilo vzeti resno. »Difenbahija (in več drugih sicer čisto običajnih lončnic iz naših stanovanj) kopiči (kot zaščito pred rastlinojedimi živalmi) v vakuolah posebnih celic kristale kalcijevega oksalata, ki so podobni kristalnim mikado paličicam. Take celice lahko ob poškodbi rastlinskega tkiva (ko žival ali človek ugrizne vanj) dobesedno izstrelijo te kristalne paličice v usta in grlo živali ali človeka. Grlo oteče in to lahko vodi v zadušitev in v smrt,« pojasni.
Nevarna ni samo difenbahija! Ker lahko pride strup v oči, si je treba umiti roke ob vsakem stiku z difenbahijo. Če imate doma otroke, stare do pet let (največ zastrupitev se zgodi ravno v tem obdobju), pa je bolje, da to rastlino odstranite iz doma ali jo vsaj postavite nekam, kjer je otrok gotovo ne more doseči. Difenbahija ni osamljen primer strupene rastline. Enako nevarne so njene sorodnice filodendron, spatifil, monstera in potos, čeprav se tega marsikdo niti ne zaveda. »Vse te rastline spadajo v rastlinsko družino kačnikovk (latinsko Araceae), za katero je tak način obrambe s kalcijevim oksalatom običajen in moramo biti zato pozorni vsakič, ko imamo opravka s katero od njih (npr. Alocasia, Colocasia, Caladium ...). Nekatere od kačnikovk z rafidi kalcijevega oksalata se po svetu občasno uporabljajo celo za prehrano, vendar previdnost nikoli ni odveč. Tudi naš pegasti kačnik (gomolj) so kljub strupenosti nekoč v času lakot uporabljali za prehrano (pred zaužitjem so ga kuhali v več vodah, da so odstranili čim več oksalata).« Sogovornica sicer miri, da so navadno zastrupitve z difenbahijo in sorodnimi rastlinami blažje oblike (rdečica, bolečine v grlu, blažji edem, slinjenje) in da so smrtni primeri zelo redki. »Jezik začne boleti (občutek pikanja), še preden žival ali človek zaužije tako velike količine tkiva, da bi vodile v smrt, in večina živali oziroma ljudi pravi čas odneha. Za blaženje in odpravljanje težav ob blažjih zastrupitvah običajno uporabijo analgetike, antihistaminike in medicinsko oglje. Ker lahko v izjemnih primerih pride tudi do zadušitve, pa je zagotovo ob zastrupitvi z difenbahijo in njenimi sorodnicami najbolje čim hitreje poiskati zdravnika toksikologa, ki lahko najbolje oceni resnost zastrupitve v posameznem primeru.«
Več v reviji Zarja št. 8. 21. 02. 2017