Za začetek in osnovno predstavo, kako poteka delo v velikanski kuhinji tega bolnišničnega kompleksa v Ljubljani, je Mojca Blatnik, vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije, predlagala hiter obhod delovnih prostorov. Tako bova s fotografom dobila boljšo predstavo, o čem se bomo pozneje pogovarjali. Po obveznem higienskem protokolu smo prišli do niza avtomatskih vrat, ki vodijo v hladilnice pred kuhinjo. Prostori se namreč ločijo na dva dela, na tako imenovani nečisti ali zunanji del, kamor pripeljejo sestavine, ter na čisti, kamor lahko vstopijo le pooblaščene osebe. Med njima je stroga higienska razmejitev. Z notranje strani se niz prostorov razdeli glede na namembnost: eden je namenjen predpripravi mesa, drugi zelenjave. Tudi pogled v slaščičarski del so nam dovolili. Nekdo, ki ni na dieti, je dobil tudi košček tortice.
Kuhinja kot stadion. Osrednji prostor kuhinje je po velikosti najbolje primerjati z nogometnim stadionom. V njem je bil v opoldanskem času pred kosilom strašanski vrvež. Kuharji so postrojeni na svojih mestih ob dveh tekočih trakovih na pladnje delili hrano, ki so jo pred tem seveda sami pripravili. Na začetku vsake delilne linije je tudi »robot« oziroma avtomatski podajalnik, ki na vsak pladenj doda listek z imenom in priimkom pacienta, oddelkom in vrsto diete. Na njem je napisan tudi jedilnik, tako da kuharji natančno vedo, kaj morajo bolniku naložiti na pladenj, bolnik pa lahko pozneje na oddelku preveri, če so na pladnju vse jedi, ki mu pripadajo. Pladnji so nato v hitrem ritmu potovali po traku in na koncu prišli še do zaposlenega, ki skrbi za končno kontrolo.
Naslednja postaja: nalaganje pladnjev v transportne vozičke. Vozički, vseh je 90, so bili postrojeni v dolg niz kot vozni park. Ko je bil napolnjen, je voznik vsakega zaklenil in priključil na majhno transportno vozilo. Hip zatem so že potovali do dvigal in po podzemnih hodnikih do klinik. Vozički so izolirani, da hrana pride v sobe čim bolj topla. Na klinikah so največ eno uro, nato se s pladnji in posodo vrnejo v pomivalnico. Skozi drug vhod smo prišli do linije, kjer se vozički s posodo vračajo z oddelkov. Tudi tu je potek dela natančno določen: s pladnjev odstranjujejo ostanke, umazana posoda gre v pomivalne stroje, voziček, s katerimi so prej odpeljali hrano na oddelke, pa na pranje. Odpadke ločujejo, za vse je predvideno, kam jih bodo pozneje odpeljali. Higiena je v takšni ustanovi na prvem mestu.
Vsak dan 1900 obrokov. Celotna vsakdanja naloga, ki se ne ustavi niti en dan v letu, ni preprosta. Vsak dan je treba pripraviti pet svežih obrokov, poleg treh glavnih še dve malici, skupaj jih je približno 1900. Pripravljanje in razdeljevanje hrane potekata skoraj kot v tovarni, pojasni Blatnikova. »V kuhinji je zaposlenih 140 ljudi, delajo v dveh izmenah, preostalih zaposlenih v službi bolniške prehrane je še 163. Med njimi so tudi klinični dietetiki, vez med posameznimi bolniki in kuhinjo.«
Več v reviji Zarja št. 4. 24. 1. 2017