Pred kratkim sem bila s kolegicami na kosilu. Dokaj hitro se je pogovor začel vrteti okoli lepote in botoksa. Sprva sem površno spremljala pogovor, češ, zvezdniške gube so pač iztrošena tema, pa sem ujela, da pravzaprav delijo svoje izkušnje. In izvedela, da nekateri strokovnjaki bolje obvladajo injiciranje in da lahko zdaj dobiš botoks celo pri zobozdravniku … Hm, pa se zavedamo, da ima ta poseg lahko resne posledice?

Ordinacija ali hotelska soba? Pred leti smo brali, kako se Američanke dobivajo na zabavah, na katerih vsaki udeleženki vbrizgajo botoks. No, zabava se je začela tudi pri nas! Poleg zobozdravnikov, ki jim dobavitelji medicinske opreme ob protibolečinskih injekcijah za posege na zobeh očitno z veseljem dobavijo še botulin, vse več govoric potrjuje, da nekatere ženske te posege zaupajo kar svoji frizerki, priljubljeni pa so tudi obiski »španskih zdravnikov «, ki kar v hotelski sobi po tekočem traku sprejemajo stranke. Kljub morda malo nižji ceni je vredno premisliti, komu boste zaupali tak poseg, saj ste gotovo tudi sami že videli kakšno žensko, ki še oči ne more več odpreti do konca, po drugi strani pa ob strokovnem injiciranju večina sploh ne ugotovi, da je svež videz posledica botoksa.

Tudi mag. Metka Adamič, dr. med, ki sama opravlja ta poseg, poziva k previdnosti. »Za dosego želenega učinka je treba vbrizgati določeno količino snovi v natančno določeno mišico. Tega se ni mogoče priučiti, takšne postopke lahko opravljajo le zdravniki specialisti, ki so vešči anatomije in fiziologije, hkrati pa natančno poznajo stanja, ko takšnih postopkov ne smemo opravljati (kontraindikacje). Dobro morajo poznati tudi stranske učinke oziroma zaplete, do katerih lahko privede postopek, jih znati predvideti in se jim z natančnim postopkom izogniti. Ob nepravilnem injiciranju lahko nastane asimetrija predela, kjer smo snov vbrizgali, lahko se povesi veka, nastanejo težave z izgovarjanjem nekaterih črk oziroma glasov, težave pri požiranju in še marsikaj. Na srečo je večina težav, ki lahko nastanejo zaradi neukega vbrizgavanja botulinskega toksina, prehodne narave in po mesecu ali dveh izzvenijo.« Seveda bi si zdravnica želela na tem področju boljši nadzor nad tem, kdo in kje izvaja posege. »Nedvomno je to zdravstvena storitev, za estetske posege pa je pri nas registriran samo en izdelek (Alergan, Vistabel), tako da že to prinaša omejitve.«

Licenco naj ima. Zdravniška zbornica Slovenije zagovarja načelo,da se z botoksom lahko ukvarja le medicinska stroka. »To je namreč poseg v tkivo telesa, za kar je potrebno medicinsko znanje. Laično vbrizgavanje botoksa prinaša prevelika tveganja, da bi ga lahko izvajal nekdo, ki ni licencirani zdravnik. Pri vsakem pacientu je pred posegom treba opraviti tudi pojasnilno dolžnost, saj lahko nastanejo zapleti in stranski učinki. S tveganji mora biti pacient vnaprej seznanjen,« so nam sporočili iz ZZS, kjer pa niso bili obveščeni o tem, da bi botoks dajali tudi pri frizerjih ali v hotelih. Ker neimenovani španski zdravnik ni član ZZS, niti ne bi bili oni pristojni za oceno njegovega dela, sicer pa naj bi te dejavnosti nadziral tržni inšpektorat.

Tudi Andreja Moškrc, inšpektorica svetnica iz Zdravstvenega inšpektorata, svetuje previdnost. »Pri apliciranju polnil (med katere spada tudi botoks) gre za poseg v telo, ki je domena medicine in ga lahko izvaja samo usposobljeni zdravnik z veljavno licenco in ustreznim znanjem. Tega ne more izvajati frizerka, zobozdravniki pa le pomlajevanje obraza z vbrizgavanjem hialuronske kisline, za kar pa morajo prav tako imeti potrebna znanja, veščine in dodatno izobraževanje. Ker sodijo postopki apliciranja polnil med zdravstvene dejavnosti, se postopki lahko opravljajo le v prostorih, ki so namenjeni izvajanju zdravstvene dejavnosti. Če se ugotovi, da izvajalec nima dovoljenja za opravljanje takšne dejavnosti, mu lahko Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) to prepove.« Opozoriti morajo na morebitne posledice. A če poseg ne bo uspešen, vam to, da bo krivec kaznovan, ne bo prav nič pomagalo. Zato smo preverili, ali lahko tudi za tovrstne storitve prosite za pomoč zastopnika pacientovih pravic. Zastopnica dr. Duša Hlade Zore ugotavlja, da se pacienti res vse pogosteje odločajo za posege, ki niso namenjeni odpravljanju bolezni. »Mednje štejemo tudi lepotne kirurške posege od popravkov nosu, liftinga do večanja ali manjšanja dojk, pa tudi preprostejše, kot so injekcije za zmanjševanje gub in laserski lepotni popravki. Ker ti posegi niso nujni in so danes že precej razširjeni, so ljudje večkrat prepričani, da jih ne spremljajo zapleti, in se zanje odločajo tudi drugje, ne le v zdravniški ordinaciji. Praksa pa je pokazala, da sta potrebni previdnost in obveščenost, zato mora biti pojasnila dolžnost dovolj obsežna in natančna,« opozarja zastopnica pacientovih pravic. »To pomeni, da je treba uporabnika opozoriti tudi na manj pogoste zaplete. Prav je, da take storitve opravijo zdravstveni delavci. Tudi pacienti, ki se odločajo za druge poti, pa pri lepotnih posegih nastanejo zapleti, svoje pravice sicer lahko uveljavijo, vendar gre tu običajno za kazenske ovadbe ali sodne poti. Zastopniki pacientovih pravic smo pristojni za posredovanje pri izvajalcih zdravstvenih storitev.« Pritožb zaradi lepotnih posegov pa do zdaj ni bilo veliko. »Prevladovali so nezadovoljstvo ali zapleti pri operacijah dojk in pri laserskih posegih. Nekaj pritožb je bilo uspešno rešenih po postopkih, ki jih opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah, preostale so se reševale na sodišču,« še dodaja dr. Hlade Zore.

Več v reviji Zarja št. 1. 3. 1. 2017