Živalski vrtovi postanejo novica le, kadar iz njih pobegne kakšna žival. Tako je bil pred časom vsak dan v poročilih ljubljanski živalski vrt, saj sta od tam pobegnila risa. Pred dnevi pa je med novice zašlo poročilo o pobeglem volku iz zagrebškega živalskega vrta. Le naključje je hotelo, da smo bili dan pred volčjim pobegom v tem živalskem vrtu z namenom, da raziščemo, kateri je lepši, ljubljanski ali zagrebški.
»Na to vprašanje ne bom odgovoril,« je diplomatsko vztrajal direktor zagrebškega živalskega vrta Damir Skok, ko sem mu v njegovi pisarni postavila vprašanje o tem, kateri živalski vrt je lepši. »Z ljubljanskimi kolegi dobro sodelujemo, ne nazadnje je hrvaški šimpanz Boris oče malega ljubljanskega šimpanza,« je razložil.
Pa vendar: zagrebški živalski vrt je šesta najbolj obiskana turistična znamenitost v hrvaškem glavnem mestu. Na leto naštejejo približno 280.000 obiskovalcev. Do zdaj niso imeli podatka, koliko med njimi je Slovencev, zdaj bodo z novim sistemom prodaje kart lahko pridobili tudi ta podatek. »Zdi se mi, da kadar se ob sončnih nedeljah sprehajam po zoološkem vrtu, je skoraj vsak peti obiskovalec iz Slovenije,« je prepričan Damir Skok, sicer veterinar, ki je bil dolgo časa živalski nutricist. Pa tudi predsednik hrvaške kinološke zveze. Doma v Samoborju ima pravi mali živalski vrt: dvanajst psov, deset mačk, štiri morske prašičke in papigo: »Živali so bile vedno del mojega življenja.« Prav zaradi ljubezni do živali si prizadeva, da bi vsem prebivalcem zagrebškega živalskega vrta omogočil kar najboljše bivalne razmere.
V prejšnjih dveh letih so se tako lotili velike prenove vrta, ki se je končala pred dobrim mesecem dni. Vložili so 38 milijonov kun oziroma dobrih šest milijonov evrov, od tega je 95 odstotkov sredstev evropskih skladov. Česar bi se ustanovitelj zagrebškega živalskega vrta, Mijo pl. Filipović, verjetno nadvse razveselil! Ko je namreč pred 91 leti ustanovil živalski vrt v Maksimirskem parku v Zagrebu, je bil brez denarja. Zato je ob kletko opice z imenom Štefek namestil škatlo z napisom »Kupite mi ženo«. Obiskovalci naj bi v škatlico metali prostovoljne prispevke za vzdrževanje zoološkega vrta. Prispevke so dajali tudi bogati Zagrebčani in različna društva ljubiteljev živali. Nekaj let pozneje, leta 1928, je živalski vrt postal last mesta Zagreb, ki je samo financiralo razvoj do pred treh let, ko so dobili evropska sredstva. Z njimi so zgradili deset novih objektov, še devet pa so jih obnovili. Zgradili so nov vhod, restavracijo, obnovili vse steze, instalacije, naredili so novo voljero za afriške ptice, ki je visoka 12 metrov. Obnovili so tudi stari Levji most, ki je sicer na številnih fotografijah obiskovalcev živalskega vrta že vse od njegovega odprtja. »Ne vem, zakaj je Levji most tako priljubljena točka za fotografiranje. To je nenapisano pravilo obiskovalcev – tako kot morajo vsi otroci splezati na kip faraona. Tudi moji hčerki počneta popolnoma enako,« je priznal vodja živalskega vrta.
Zvezdniška levja družina
Čeprav je res, da je zdaj nova točka fotografiranja postala levja kletka. Zakaj? Ker je v njej levja družina z dvema mladičema. Pred ogrado obiskovalci celo tako vztrajno postajajo, da je v pesku nastala luknja, in ob vsakem dežju je zrasla luža. Kako da ne – levja mladiča ima zagrebški živalski vrt prvič po letu 1974! »Zdi se, da je levom v novi ogradi zelo všeč, saj so se res takoj razmnožili,« je navdušen direktor.
Ograda je res prostorna. Pred prenovo se je levja družina stiskala v kletki, podobni tisti v ljubljanskem živalskem vrtu. Zdaj pa ima zgrajeno pravo savano s pečinami, celo ogrevanimi pečinami. In prav v njih je ena od levinj povila mladiče. »Nismo načrtovali, da bo povrgla v pečini, hoteli smo, da bi to storila v notranjem delu kletke, da je ne bi motili obiskovalci. Očitno pa se ji je zdelo v pečini dovolj varno,« pripoveduje Damir Skok. V veliki ogradi tako zdaj živi levje krdelo: lev Leo, levinji Ayana in Nyota ter njena mladička dvojčka Tuma in Uzuri, ki živahno tekata po ogradi in se igrata kot prava mačja mladiča. Imena so jima demokratično izbrali obiskovalci živalskega vrta. Na Facebooku so predlagali več kot 3000 imen.
Vsekakor pa je pravi kralj živalskega vrta lev Kongo. Ta je pred obiskovalci skrit. Zadaj za novo levjo ogrado so namreč uredili še levji dom upokojencev. V njem zadnja leta svojega življenja uživa devetnajst let star lev. »Težko hodi, skoraj ne vidi več, naj zdaj tu uživa! Čeprav še vedno rad je,« je dejal Mirko, ki je že šest let oskrbnik zveri. Tako kot preostali levi tudi Kongo vsak dan dobi meso: goveje, kokošje in zajčje. Medtem ko smo stali pred njegovo kletko, se je ostareli lev dvignil in ponosno zarjul. Kralj pač. Zarjul pa je tudi njegov naslednik, ki ni dobil le večje ograde, temveč tudi njegovi dve levinji.
Več v Zarji št. 45, 8.11.2016
