Vsake toliko v javnosti završi o tem, da bodo lastniki začeli omejevati dostop do svojih gozdov, celo prepovedali nabiranje gozdnih plodov. Vendar v Zavodu za gozdove Slovenije pravijo, da se lastniki večinoma ne pritožujejo nad prostim dostopom v gozd, ne želijo pa prevzemati odgovornosti, če bi se v gozdu zgodila nesreča (npr. zaradi padajočega drevja). Da si ne bi več mogli nabrati košare kostanja, vas ne bi smelo skrbeti.
Razen če se lastnik gozda ne odloči, da bo prepovedal nabiranje kostanja, ker goji drevje tudi zaradi plodov. Takrat vam lastnik gozda lahko prepove nabiranje kostanja, ampak šele po tem, ko predlog o prepovedi nabiranja poda na občino in ko o predlogu strokovno odloča Zavod za gozdove Slovenije. Ta tudi na terenu presodi, ali je predlog za prepoved utemeljen. V tem primeru je lastnik dolžan na primeren način objaviti in označiti, da je v njegovem gozdu rekreativnim nabiralcem prepovedano nabiranje plodov gozdnega drevja.
V Sloveniji namreč velja, da mora lastnik gozda v svojem gozdu dopustiti prost dostop, razen za primere pridobitvene turistične ali rekreativne dejavnosti. Prav tako so v gozdovih dovoljeni čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali. Seveda pa se mora vsak posameznik zavedati, da iz gozda lahko odnese največ dva kilograma gob na dan, taka količina velja tudi za druge gozdne plodove, mah in kostanj, za zelnate rastline pa je dnevno omejena količina en kilogram na osebo.
Nabiranje gozdnih dobrin pa je prepovedano v gozdnih rezervatih, katerih meje so praviloma označene z dvojno vodoravno modro črto na deblih stoječega drevja ali na vraščenih skalah 170 cm od tal ter z opozorilnimi oziroma informacijskimi tablami.
Nadzor in kazni
Če bi kostanj nabirali v gozdu, kjer je lastnik jasno označil, da tega ne smete početi (prepoved mu je odobril pristojni organ), vas lahko oglobijo z najmanj 400 evri.
Prekomerno rekreativno nabiranje kostanja ni opredeljeno kot prekršek, za gobe pa velja drugače. Če jih naberete več kot dva kilograma, jih ne očistite grobo na rastišču ali gob ne prenašate v trdni in zračni embalaži, lahko plačate slabih 210 evrov kazni.
Nadzor opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. V prejšnjih dveh letih ni bilo izrazite gobarske sezone, zato tudi ni bilo kršiteljev. Gozdarska inšpekcija je lani zaradi kršitev določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv izrekla le eno opozorilo, v letu 2014 pa je takih opozoril izrekla osem in izdala en plačilni nalog z globo.
Zarja št. 43, 25. 10. 2016
