Skoraj 47-letna Marjeta Klemenc, dolgoletna novinarska moč informativnega programa, pa se je prav te dni že vrnila pred televizijske kamere in mikrofone. Zdaj ko berete tale pogovor, je naša sogovornica spet polno zaposlena novinarka.

Zdaj ko je bolezen za vami, gotovo veste, da ste jo dobro odnesli, čeprav imate še nekaj težav. Katere in kako se počutite zdaj, devet mesecev po bolezni?

Da, zgodilo bi se lahko tudi drugače. Možganska kap mi je – na srečo ali pa na žalost – poškodovala le govor. A po devetih mesecih intenzivnega dela – vsakodnevnega pisanja in branja – sem pripravljena za delo, tudi počutje je dobro. Prijatelji in sodelavci pravijo, da sem videti super, spočita, morebitnih posledic večina sploh ne opazi.

Vendar so bili zadnji meseci precej stresni, mar ne?

Bili. Kot televizijski novinarki ti namreč ni lahko sprejeti dejstva, da se ti jezik kdaj pa kdaj zaplete, da se kakšne besede ne spomniš, da mimogrede kaj pozabiš ali da moraš nekaj prebrati dvakrat, da zares razumeš, da si v prijetni družbi nenadoma na smrt utrujen in si želiš miru …

Napovedali so vam, da nikoli več ne bo, kot je bilo...

Več v reviji Zarja št. 43, 25. 10. 2016