Čeprav zahteva veliko vaje, je LEFO, tekmovanje v hitrem in natančnem računanju, med osnovnošolci čedalje bolj priljubljeno. Toda za dober rezultat se najde tudi kdo, ki je pripravljen narediti še kaj več kot le vaditi … Morda celo onemogočiti drugega učenca? V komisiji na Zavodu RS za šolstvo pa to mirno gledajo, še več, kaznujejo žrtev in ne storilca.

Računalnik ne preverja goljufij. Ko je desetletni deček, imenujmo ga Milan, prišel v računalniško učilnico, je učiteljica z grozo ugotovila, da je »že tekmoval« oziroma da mu je nekdo ukradel geslo. Pri  tem pa »poskrbel«, da ni dobil niti točke. Ker strežnik zabeleži tudi čas prijave, je bilo jasno, da je bilo njegovo geslo uporabljeno v šolski uri, ko je bil Milanov razred – skupaj z učiteljico – zunaj na igrišču. Geslo je bilo sicer ukradeno še enemu učencu z enakim imenom, toda ta drugi sicer ni imel tako odličnih rezultatov kot razočarani Milan. Učiteljica je obvestila državno komisijo o kraji identitete in upala, da bo deček z novim geslom tekmoval naslednji dan, takrat je bil tudi zadnji dan  tekmovanja. Odgovora komisije ni dobila, da pa učenec ne bi bil še enkrat razočaran, mu je omogočila, da se je prijavil za tekmovanje, in strežnik ga je »sprejel«. Dobro se  je odrezal, toda žal mu rezultat kasneje ni bil priznan. Člani državne komisije so namreč med tem na korespondenčni seji »primer skrbno pretehtali in z glasovanjem odločili, da učencu, ki mu je bilo ukradeno geslo, v  tem krogu ne morejo omogočiti ponovnega tekmovanja«. Sklicevali so se na pravila, veljavna v vseobsegajočem internetnem svetu, kjer lahko spretni goljufivci zmagujejo, nič krivi pa » plačujejo«.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 1, 5. 1. 2016