Pozimi, ko je zunaj premrzlo za vzgojo zelenjave, je vsekakor dobrodošlo, da si lahko na kuhinjskem pultu pridelamo kalčke iz različnih semen, ki niso tretirana. Kalimo lahko različna. »Užitni so kalčki vseh zelenjadnic, razen razhudnikovk – paradižnika, paprike, jajčevcev in krompirja – in zelišč, le nekatere je treba termično obdelati, na primer sojine. Nekatere sorte kalčkov so zanimivejše kot druge zaradi okusa ali videza, preproste vzgoje ali vsebnosti mikrohranil. Pri izbiri je pomembno, da so semena iz ekološke pridelave ali vsaj netretirana. Običajno izberemo tista, ki se prodajajo za kaljenje, saj so cenejša od onih za setev,« je povedala Daniela Perdih.

Izberimo ustrezen kalilnik

Na voljo so različne vrste kalilnikov, od plastičnih do glinenih, kalčke je mogoče vzgojiti celo v steklenem kozarcu ali na cedilu. »V glinenem in plastičnem kalilniku se semena kali enako. Oba sta sestavljena iz pladnjev, na katere razprostremo namočena semena. Plastični kalilniki so cenejši in lažje dostopni. Glineni kalilniki so veliko kakovostnejši, saj je glina naraven material in se ob kaljenju obnaša drugače kot plastika. Glina zadržuje vlago, zaradi česar kalčki zrastejo hitreje. Predvsem je razlika očitna pri kaljenju semen, ki so mucilagena, kar pomeni, da se sluzijo, saj glina vpije sluz in nam olajša kaljenje. Na sluzi se namreč rada zadržuje voda, prav tako je ta sluz dober medij za razvoj neželenih mikroorganizmov.«

Celoten članek preberite v reviji Zarja št. 1, 5.1.2016