Slovenski palček je prišel z majskih kvalifikacij na evropsko prvenstvo in premagal svetovne prvake – poljskega velikana. Začela se je nova slovenska športna pravljica. Odbojkarji so skakali, kričali, se tudi jokali, objemali in poljubljali. Izbruh silovitih čustev je navdihujoč ter povsem pričakovan, če na nekaj tako dolgo čakaš, si želiš, verjameš, da delaš prav, pa ti samo še tako malo manjka. Ko pišemo tole, še ne vemo, kako se je prvenstvo končalo, vendar si fantje že v tem trenutku zaslužijo slavo.

In veljavo v slovenskem športnem in medijskem prostoru, ki s(m)o jim jo dolgo neupravičeno odtegovali. Zgodovinski preboj med štiri najboljše v Evropi je krasno darilo za 90. obletnico slovenske odbojke, se je treba strinjati z nekdanjim selektorjem Krevslom. Kdo so fantje, ki so poskrbeli zanj? Odlični športniki, za nameček pa še postavni in privlačni (selektor ne zaostaja!), to je že treba reči, zato tudi ženskam odbojke ni prav nič težko gledati. Ko zraven dodamo še napeto končnico, učinkovite in ubijalske udarce, fante, ki ne skrivajo čustev, in njihovo srčno borbo, smo obsojeni na kavč pred televizorjem.
Kapetan naše vrste je Tine Urnaut – tisti, ki je pred kamero poljubljal grb na dresu, ponos in veselje sta sijala iz oči temu čudežnemu dečku slovenske odbojke,  kot so ga poimenovali že pred leti. Poklicali smo na Koroško in tik pred odhodom v Bolgarijo ujeli njegovega očeta Adija Urnauta, legendo slovenske odbojke in do nedavnega člana strokovnega sveta slovenske odbojkarske zveze.

Veselje in ponos. »Nastope naših fantov spremljam z navdušenjem, celo vzhičenjem, vendar tale uspeh zame ni presenečenje, saj sem v to generacijo verjel že od njihovih mladinskih uspehov. Pravim jim kar diamantna generacija – igrajo po vsej Evropi in imajo dovolj znanja, potrebovali pa so predvsem pametnega človeka, ki jih bo znal voditi. Dobili so ga v Andrei Gianiju, ki je samozavesten, avtoriteta, ki zahteva, da se spoštuje njegove misli in ideje. V denarnem smislu mu zagotovo ne moremo ponuditi veliko, ampak Giani glede tega sploh ni postavljal pogojev, pokazal je samo veliko željo, da bi delal s slovenskimi odbojkarji. Tudi kot igralec je bil neizprosen (z Italijo je štirikrat postal evropski, trikrat zapored pa svetovni prvak, op. a.),« je povedal Adi Urnat, ki verjame, da mu bo v Bolgarijo, kamor se odpravlja kar z avtobusom v družbi še dveh prijateljev, sledilo precej staršev slovenskih reprezentantov.