Kaj se zgodi s hrano, ki ostaja v restavracijah in menzah? Kaj s tisto, ki je kuharjem ne uspe niti skuhati? Kam gredo vsa živila, ki jim poteče rok na trgovskih policah? Kam sadje in zelenjava, ki sta ravno malo prezrela za izbirčnega kupca? Predpisi so strogi in lačni nimajo nobenega upanja, da bi dobili sicer varno in uporabno hrano, preden jo drugod zavržejo. Če ste pogledali kratki film Kam gre hrana, ko umre (gre za očeta, ki hrani svojo družino iz smetnjaka) na www.jana.si, potem veste, zakaj nas to zanima.

Biološki odpadki nanesejo trideset odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov. Od leta 2004, ko je začel veljati predpis o ločenem zbiranju kuhinjskih odpadkov, se je zbrana količina že podvojila. Leta 2007 (zadnji obdelani podatki) se je tako nabralo za 11.405 ton teh odpadkov iz gospodinjstev in skoraj 14.000 ton iz gostinstva. Skupaj torej kar 25.405 ton hrane, ki je nismo porabili.
Strogi zakoni dopuščajo le eno pot
Konec leta 2004 se je iztekel rok, do katerega so morali vsi večji obrati poskrbeti za organizirano shranjevanje in odvoz kuhinjskih odpadkov. Pravilnik iz tega leta določa, da mora vsakdo, ki na dan pripravi dvajset ali več obrokov, zagotoviti ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov in jih potem oddati pooblaščenemu zbiralcu. Od takrat imajo pomije le še eno, strogo določeno pot. Gostinci jih zbirajo v posebnih 50-litrskih sodčkih, zbiralec pa jih najmanj enkrat tedensko (zaradi sanitarnih predpisov) odpelje v posebnih vozilih. Biotera, eno največjih podjetij, registriranih za ravnanje z organskimi odpadki, zbrane odpadke odpelje v bioplinarno v podjetju Koto, ki je zaenkrat edini tak obrat pri nas, preostalo se izvozi v Avstrijo. Postavljena je tudi že bioplinska naprava v Ilirski Bistrici, last hčerinskega podjetja Biotere. Trenutno pridobivajo uporabno dovoljenje in pričakujejo, da bo obrat začel delovati v kratkem. Pridobivanje bioplina je že uveljavljena alternativa fosilnim gorivom, njegova prednost pa je predvsem v zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in to, da je obnovljiv vir energije. Koristen je tudi stranski produkt postopka, biološko gnojilo, ki se lahko uporablja tudi, medtem ko rastline rastejo, in izboljšuje kakovost zemlje. Poleg te anaerobne razgradnje zakon dovoljuje še druge oblike obdelave bioloških odpadkov. Lahko jih kompostirajo, razprostrejo po odlagališčih ali predelajo.
                                                                    Več v Jani št. 30,28.7.2009

Kratki film Kam gre hrana, ko umre? si lahko pogledate tukaj