V Veliki Britaniji beležijo na leto povprečno 12 smrti zaradi anafilaktične reakcije po piku čebel ali os. V ZDA naj bi zaradi pikov insektov umrlo med 50 in 150 ljudi na leto. Čez lužo tudi menijo, da letno umre od dva do trikrat več ljudi zaradi pikov insektov in alergijskih reakcij nanje kot zaradi kačjega ugriza.
Kako je v Sloveniji? »Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS imamo v Sloveniji kot vzrok smrti v letu 2007 zabeležen pik ose, čebele ali sršena trikrat, leto prej enkrat, v letu 2004 in 2005 nobenkrat. Zanesljivih statističnih podatkov o pikih insektov pa ni, saj večina pikov ni prijavljena in ne potrebuje bolnišnične oskrbe,« pojasnjuje mag. Metka Adamič, dr. med., dermatovenerologinja, ki vodi Dermatološki center Parmova v Ljubljani.
Letos več os in sršenov
Letos opažajo veliko več os kot prejšnja leta, gasilci so tudi kot po tekočem traku odstranjevali sršenja gnezda. »Strup ose in sršena je soroden. To pomeni, da imajo ljudje, ki so alergični na pik ose, alergičen odziv tudi na pik sršena, ki je že sam po sebi neprimerno hujši. Pomembno pa je vedeti, da so ljudje, ki so alergični na pik čebele, sočasno alergični na pik čmrlja, saj sta njuna strupa zelo podobna. Čmrlji sicer niso napadalni. Sršenov pik je različno močan, to je odvisno od njegove podvrste – lahko je enako močan kot osji ali močnejši. Zanimivo je, da lahko razdražena žuželka izloča posebne feromone, ki pomenijo alarm za druge v gnezdu, kar včasih sproži množičen napad na žrtev. Žuželke lahko zamenjajo nekatere močne dišave za omenjene feromone, zato je večja verjetnost, da bodo v takšnih okoliščinah pičile osebo.«
Kako ravnamo po piku? »Področje vboda speremo s tekočo vodo in milom, po možnosti namažemo z antiseptično kremo in antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom, ki bosta nekoliko ublažila vnetje, bolečino in srbenje. Na predel pika namestimo hladne obkladke z ledom ali mrzlo vodo – priročne so vrečke z gelom, ki jih imamo shranjene kar v hladilniku in jih položimo na boleč predel za od 10 do15 minut. Sledi naj desetminutni odmor, nato jih ponovno namestimo in to ponavljamo, dokler se stanje ne začne umirjati. Svetujemo tudi, da zaužijete eno antihistaminsko tabletko, ki jo lahko nabavite v prosti prodaji v lekarni, na primer claritine ali flonidan,« pravi dr. Adamičeva.
Več v Jani št. 34, 25.8.2009
