Letošnji Forbesova davčna raziskava in lestvica sta pokazali, da smo Slovenci svojevrstni rekorderji: prvi smo na svetu po obdavčitvi plač. Ali drugače: zaposleni Slovenec pri bruto letni plači 50.000 evrov, ki je za večino tako ali tako nedosegljiva, v svetovnem merilu prejme najnižjo neto plačo, to je 25.800 evrov. Za primerjavo: Japonec pri enaki bruto plači dobi 39.800, Hongkonžan pa kar 43.000 evrov neto plače! Zakaj so zaposleni Slovenci oziroma njihove plače tako visoko obdavčene? Kaj pravijo naši ekonomisti? Kaj storiti? Ekonomist dr. Jože Pavlič Damijan z Inštituta za ekonomska raziskovanja in izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani: »Slovenija ima res najvišje davčno breme na zaposlenega. Če gledamo samo dohodnino, so pri nas najnižje plače obdavčene s 16 odstotki. Pri tem splošna davčna olajšava znaša samo 2800 evrov na letni ravni. V Avstriji denimo najnižje plače, to so tiste z letno davčno osnovo pod 10.000 evrov, sploh niso obdavčene. Podobno je v Nemčiji, kjer niso obdavčene plače pod 7.665 evrov letno, tiste nad to mejo so obdavčene s 15-odstotnim davkom, najvišje, to je nad 250.000 evrov, pa s 45-odstotnim davkom. V Franciji niso obdavčene plače pod 5.687 evrov, plače do 11.344 evrov pa le s 5,5-odstotnim davkom. Primerjava? Pri nas zaposleni z davčno osnovo 1133 evrov mesečno oziroma 13.800 evrov letno že zapadejo v najvišji davčni razred z 41-odstotnim davkom! V Avstriji je meja za najvišji davčni razred postavljena pri davčni osnovi 51.000 evrov, v Španiji pri 53.400 evrov, v Italiji 75.000 evrov, v Nemčiji 250.000 evrov. Skorajda vse nove članice EU ter Islandija pa imajo pri dohodnini enotno davčno stopnjo v višini med 15 in 22 odstotki. Če pa k dohodnini prištejemo še socialne prispevke zaposlenih in delodajalcev v skupni višini 38,2 odstotka, pa v Sloveniji skupno davčno breme bruto plače presega večino razvitih držav. Pri 167 odstotkih povprečne plače, kar ustreza plači zaposlenega z univerzitetno izobrazbo, je denimo bruto plača pri nas obremenjena z 69 odstotki dajatev, na Češkem s 50 odstotki, v Avstriji s 60 odstotki, v Nemčiji z 59 odstotki, v Italiji z 61 odstotki dajatev. Tudi v vseh skandinavskih državah je to davčno breme pri tej višini plače nižje kot v Sloveniji.« Najlažje je obdavčiti plačilne liste  »Visoki deleži davkov navajajo ljudi k različnim odzivom. Najbolj ekstremni so davčne utaje. Zaradi višjih davčnih obremenitev bolj usposobljenih, višje izobraženih ali bolj pridnih odvračamo te ljudi, da bi še vlagali v izobraževanje,« pravi docent dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Več v novi Jani, št. 29.9.2009