Tenzijski ali stresni glavobol je najpogostejša oblika glavobola. Kljub temu ga medicina pozna še precej slabo ali, bolje, ga ne razume. Bolniki ga ponavadi opišejo kot blago do srednje močno bolečino v glavi. Ne morejo ugotoviti, kje natanko je središče te bolečine. Za primerjavo povedo, da čutijo, kot bi jim glavo na tesno povezali s trakom ali močno stiskali z obema rokama. Prav tako ni jasno, zakaj nastane tenzijski glavobol, pravijo strokovnjaki. Kljub temu imamo, na srečo, dobra in učinkovita zdravila. Bolnikom navadno svetujejo, naj živijo bolj zdravo in pravilno uporabljajo zdravila. Tenzijski glavobol je namreč pogosto povezan s stresom in nezdravimi življenjskimi navadami (cigarete, alkohol).
Znaki tenzijskega glavobola
Tenzijski glavobol lahko traja samo pol ure ali pa ves teden. Bolnik ima lahko glavobol občasno ali pa ves ta čas. Če se glavobol pojavlja več kot polovico dni v mesecu nekaj mesecev zapored, govorimo o kroničnem glavobolu. Na žalost je prav te glavobole najtežje odpraviti. Bolnika lahko mučijo tudi po nekaj let. Bolnik čuti topo bolečino, kot da ga močna roka stiska okrog čela ali ob straneh oziroma na zadnji strani glave. Bolečina je največkrat srednje močna in človeku dovoljuje, da nekako opravlja svoje delo. Seveda pa je intenzivnost bolečine pri ljudeh različna. Večinoma bolniki povedo, da se začne kmalu po jutranjem vstajanju, vsekakor pa že dopoldne. Nekateri bolniki pravijo, da čutijo nelagodje v vratu in v čeljustih, lahko tudi poseben zvok (pok), kadar odprejo usta (čeljust).  Med znaki tenzijskega glavobola so: občutljiva površina glave, vratu in ramenskih mišic, težave pri spanju oziroma nespečnost, utrujenost, razdražljivost, izguba teka, težave z zbranostjo. Pri tenzijskem glavobolu pa ni znakov, ki se pojavljajo pri migreni: svetlobni snopi, bliskanje pred očmi, pa tudi ne bruhanja, slabosti, bolečin v trebuhu, oslabelosti, omrtvičenosti dela telesa in težav pri govoru. Bolniki z migreno ne morejo delati, vsaka fizična aktivnost bolečino še okrepi. Pri tenzijskem glavobolu pa se to ne dogaja, bolečina je enaka ne glede na aktivnost bolnika. Zgodi se, da bolnik, ki ga muči tenzijski glavobol, toži zaradi občutljivosti za svetlobo in zvok, vendar je to zelo redko.
Vzroki
Strokovnjaki še vedno niso enotni glede tega, kaj je vzrok za tenzijski glavobol. Tako kot niso enotni glede imena, nekateri mu pravijo kar stresni glavobol. To ime nakazuje, da naj bi bil vzrok za nastanek glavobola stres. Pred leti so tovrstni glavobol imenovali tudi glavobol skrčenih mišic, psihogeni glavobol, depresivni glavobol, esencialni ali pa tudi običajni glavobol. Natančni vzrok za tenzijski glavobol pa še vedno ni znan. Donedavna so nekateri strokovnjaki domnevali, da je vzrok za tenzijski glavobol posledica silovitejšega krčenja mišic v vratu in obrazu, kar naj bi se zgodilo zaradi močnih čustev, pretresov ali stresa. Toda raziskovalci so to misel opustili. Uporabili so poseben test, s katerim so spremljali moč mišičnih krčev pri ljudeh s tenzijskim glavobolom. Ta preizkus je dokazal, da se med glavobolom ali tik pred njim mišice niso intenzivneje krčile. Zato je Mednarodna zveza za glavobol (International Headache Society) začela uporabljati izraz glavobol tenzijskega tipa namesto tenzijski glavobol. S tem je hotela poudariti, da krčenje in napetost v mišicah nista vedno vzrok za tovrstni glavobol.
Kemijske spremembe
Znanstveniki so glavobole preučevali naprej  in ugotovili, da je tenzijski glavobol posledica kemijskih sprememb v možganih, kar predvsem velja za serotonin in endorfine ter vrsto drugih substanc, ki pomagajo živcem pri medsebojni komunikaciji. Čeprav ni jasno, zakaj se raven teh substanc spreminja, ta proces vpliva na sprožilec za bolečino v možganih in na to, da možgani bolečine ne morejo zatreti. Res pa je, da lahko napete mišice na obrazu, glavi in v  vratu bolečino poslabšajo ali pa jo spodbudijo. Še ena molekula je verjetno povzročitelj tenzijskega glavobola: to je dušikov oksid, prosti radikal, ki vpliva na prenašanje živčnih impulzov. Kadar telo proizvaja preveč dušikovega oksida, se lahko zgodi, da nastane tenzijski glavobol. Substance, ki zavirajo produkcijo dušikovega oksida, pa lahko ublažijo napetost v mišicah, ki je povezana s tenzijskim glavobolom.
Ker je tenzijski glavobol posledica podobnih kemijskih procesov kot pri migreni, mnogi znanstveniki mislijo, da sta obe vrsti glavobola povezani.  Velika večina bolnikov z migreno ima občasno tenzijski glabovol. In narobe, se pravi, bolniki s tenzijskim glavobolom imajo včasih tudi migreno.

Vrste tenzijskega glavobola
Delimo ga na epizodnega in kroničnega. Epizodni se pojavlja manj kot 15-krat v mesecu. Glavoboli so navadno kratkotrajni, trajajo nekaj minut do nekaj ur. V eni od raziskav je imelo 60 odstotkov bolnikov tudi občutljivo površino glave in vratu. Pri ljudeh, pri katerih postaja tenzijski glavobol vse pogostejši, se lahko sprevrže v kroničnega. Ta pa se pojavlja več kot 15-krat v mesecu najmanj tri mesece zapored. V primerjavi z epizodnim je kronični tenzijski glavobol manj pogost. Vendar prizadene dvakrat več žensk kot moških. Bolečina in trajanje bolečine sta pri kroničnem in epizodnem tenzijskem glavobolu približno enaka. Nagnjenost se podeduje: če imajo starši tenzijski glavobol, je mogoče, da ga bodo imeli tudi otroci. Bolniki s kroničnim tenzijskim glavobolom se dostikrat spopadajo tudi z depresijo.

Sprožilci glavobola
Teh je lahko kar nekaj. Lahko pa se zgodi, da bolnik ne doživi nič od spodaj naštetega, pa se ga kljub temu loti glavobol. Možni sprožilci pa so: stres, depresija in huda vznemirjenost, pomanjkanje spanja in spremembe pri spanju (na primer, če se znajdete v oddaljenem časovnem pasu, nekje na Daljnem vzhodu ali v Južni Ameriki), spuščanje obrokov, slaba drža, delo v nenaravnem položaju, pomanjkanje fizične aktivnosti, včasih tudi hormonske spremembe (na primer pri menstruaciji, nosečnosti ali menopavzi), nekatera zdravila (na primer za zdravljenje depresije ali zvišanega krvnega tlaka), zloraba zdravil za glavobol.
Najpogostejši sprožilec je stres. Tako vsaj pravijo bolniki sami. Tenzijski glavobol se lahko poslabša pri ljudeh, ki tesno stiskajo čeljusti oziroma škrtajo z zobmi (dostikrat v spanju). Tenzijski glavobol se lahko loti ljudi z artritisom vratu ali pa vnetja v ramenskih sklepih.
Najbolj trpijo ženske
Tenzijski glavobol napade dosti več žensk kot moških. Sicer pa menijo, da okrog 90 odstotkov žensk in 70 odstotkov moških vsaj enkrat v življenju izkusi napad tenzijskega glavobola. Najpogosteje se pojavlja pri ljudeh, starih od 30 do 39 let, pozneje je redkejši.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Vedeti je treba, da je bolečina znak, da je v telesu nekaj narobe. Le pri glavobolu večinoma to ne drži. Samo izjemoma namreč glavobol nakazuje, da ima človek neko drugo bolezen, ki se manifestira tako. To se, na primer, dogaja pri možganskem tumorju ali če poči žila (anevrizma). Vsekakor morate zdravniku vedno povedati, če vas muči glavobol. Tudi če imate glavobole redno, je treba zdravniku povedati, ali se je vzorec teh glavobolov v čem spremenil. Če je glavobol tako moteč, da ga ne morete obvladati sami, pojdite k zdravniku. Skupaj bosta gotovo našla možnost, da težavo obvladate.
Večinoma pa ljudje zaradi glavobolov ne hodijo k zdravniku. Pomagajo si z zdravili proti bolečinam, ki jih v lekarni dobimo brez recepta. Največkrat takšno zdravilo tudi pomaga. Še posebej, če si privoščimo tudi dolg sprehod v naravi in potem krepčilen spanec. Lahko pa se zgodi, da bolečina postane tako huda, da običajna zdravila ne pomagajo več. Torej je treba k zdravniku, da bo presodil, ali bo potreben pregled pri specialistu nevrologu. Če imate glavobole pogosteje, si zapisujte, kdaj se je kakšen začel, kakšno bolečino ste čutili, kje in koliko časa je trajala. Ta koledarček bo bistveno pomagal zdravniku pri postavljanju diagnoze. S tem pa tudi pri predpisovanju pravih zdravil.

Zdravila
Kot rečeno, na voljo imamo precej zdravil. Takih, ki jih dobimo brez recepta, pa tudi takih, za katera je potreben zdravniški recept. Hitro in učinkovito bodo pomagala zdravila, kot je, na primer, aspirin. Ta zdravila večinoma ljudje že kar dobro poznajo. Poudarimo, da je treba za močnejšo bolečino vzeti večji odmerek zdravila. Bolnik s hudim glavobolom lahko, na primer, vzame dve tableti (dvakrat 500 mg). Opozoriti pa moramo, da je treba biti pri jemanju analgetikov previden. Nekatera priporočila pravijo, da jih je pametno jemati samo dva dni v tednu. Če jemljete preveč zdravil proti bolečinam, lahko prav ta povzročijo hud glavobol ali pa se razvije kronični dnevni glavobol. Torej ravno nasprotno od tistega, kar hočete doseči. Če vam je zdravnik predpisal zdravila na recept, je treba dosledno upoštevati njegova navodila.
Akutna bolečina
Pri hudi bolečini je pomembno, da to bolečino čim prej zatremo. Za to se uporabljajo različna zdravila. Med analgetike sodijo nesteroidna protivnetna zdravila (aspirin sodi v to skupino), ki so učinkovita pri zmanjševanju glavobola. Nekatera od teh zdravil dobimo tudi na recept. Pri jemanju se je treba natančno držati navodil, saj so pri jemanju velikih odmerkov dalj časa mogoči stranski učinki.
Kombinacije zdravil, na primer aspirina s kofeinom ali pa s kakšnim pomirjevalom, so prav tako lahko zelo učinkovite. Vendar je treba biti pri teh zdravilih posebej pazljiv. Zdravniki priporočajo, da jih ne jemljemo več kot enkrat v tednu.
Druga zdravila pa so tako imenovani triptani. Ti so primerni za bolnike, ki doživljajo tako migrenske napade kot tenzijski glavobol. Za lajšanje bolečine bi lahko zdravniki predpisali tudi zdravila ne temelju opiatov, vendar se temu raje izogibajo, ker se bojijo, da bi bolniki postali odvisni.

Lahko glavobol preprečimo?
Zdravila proti glavobolu zdravijo le trenutni glavobol, bolezni pa ne. Zato bolnikom vedno priporočajo, naj spremenijo življenjski slog. Najprej se je treba začeti redno gibati, morda za začetek hoditi na daljše sprehode v naravi, ob koncu tedna pa plavat v kakšen bazen. Poleti pa seveda veliko plavati v morju, vendar predvsem zjutraj in pozno popoldne. Vmes pa si raje poiščite senco. Poudariti je treba, da gibanje blaži posledice stresa, sprošča mišice, da niso več napete, in poveča raven beta endorfina, ki ima v našem telesu prav to nalogo: da blaži posledice stresa. Pomagajo tudi joga, vaje pilates, masaža, vaje za boljšo držo. Če se vas je glavobol že lotil, vam bo telovadba pomagala, da se ga boste lažje in prej znebili.
Med preprečevalnimi ukrepi je obvladovanje stresa. To je lahko reči in težje storiti. Pomagali bodo avtogeni trening, meditacija, joga z globokim dihanjem, tibetanske vaje in na nasploh vaje za sproščanje telesa.
Uživati je treba redne obroke zdrave hrane, v kateri naj prevladujeta sadje in zelenjava. Bolnik mora imeti dovolj spanca, izogibati se mora alkoholu, cigaretnemu dimu in tudi večjim količinam prave kave.
Med dopolnilnimi metodami je splošno znana in uveljavljena akupunktura, učinkoviti pa sta lahko tudi masaža in aroma terapija z oljnimi esencami.